interactive GDPR 2016/0679 SL

„osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;

(2)

„obdelava“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(3)	„omejitev obdelave“ pomeni označevanje shranjenih osebnih podatkov zaradi omejevanja njihove obdelave v prihodnosti;

(4)

„oblikovanje profilov“ pomeni vsako obliko avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, ki vključuje uporabo osebnih podatkov za ocenjevanje nekaterih osebnih vidikov v zvezi s posameznikom, zlasti za analizo ali predvidevanje uspešnosti pri delu, ekonomskega položaja, zdravja, osebnega okusa, interesov, zanesljivosti, vedenja, lokacije ali gibanja tega posameznika;

(5)

„psevdonimizacija“ pomeni obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku;

(6)	„zbirka“ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

(7)

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; kadar namene in sredstva obdelave določa pravo Unije ali pravo države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali pravom države članice;

(8)	„obdelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca;

(9)

„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne. Vendar pa se javni organi, ki lahko prejmejo osebne podatke v okviru posamezne poizvedbe v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ne štejejo za uporabnike; obdelava teh podatkov s strani teh javnih organov poteka v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov glede na namene obdelave;

(10)	„tretja oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali telo, ki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec, obdelovalec in osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov pod neposrednim vodstvom upravljavca ali obdelovalca;

(11)

„privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj;

(12)	„kršitev varstva osebnih podatkov“ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani;

(13)	„genetski podatki“ pomeni osebne podatke v zvezi s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki dajejo edinstvene informacije o fiziologiji ali zdravju tega posameznika in so zlasti rezultat analize biološkega vzorca zadevnega posameznika;

(14)	„biometrični podatki“ pomeni osebne podatke, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi posameznika, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo tega posameznika, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki;

(15)	„podatki o zdravstvenem stanju“ pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju;

(16)

„glavni sedež“ pomeni:

(a)

v zvezi z upravljavcem, ki ima sedeže v več kot eni državi članici, kraj njegove osrednje uprave v Uniji ali, kadar se odločitve o namenih in sredstvih obdelave osebnih podatkov sprejemajo na drugem sedežu upravljavca v Uniji in ima ta sedež pooblastila za izvajanje takih odločitev, sedež, ki sprejema take odločitve;

(b)

v zvezi z obdelovalcem, ki ima sedeže v več kot eni državi članici, kraj njegove osrednje uprave v Uniji ali, če obdelovalec nima osrednje uprave v Uniji, sedež obdelovalca v Uniji, kjer se izvajajo glavne dejavnosti obdelave v okviru dejavnosti sedeža obdelovalca, kolikor za obdelovalca veljajo posebne obveznosti iz te uredbe;

(17)	„predstavnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo pisno imenuje upravljavec ali obdelovalec v skladu s členom 27 in ki predstavlja upravljavca ali obdelovalca v zvezi z njegovimi obveznostmi iz te uredbe;

(18)	„podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njeno pravno obliko, vključno s partnerstvi ali združenji, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost;

(19)	„povezana družba“ pomeni obvladujočo družbo in njene odvisne družbe;

(20)

„zavezujoča poslovna pravila“ pomeni politike na področju varstva osebnih podatkov, ki jih upravljavec ali obdelovalec s sedežem na ozemlju države članice spoštuje pri prenosih ali nizih prenosov osebnih podatkov upravljavcu ali obdelovalcu povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, v eni ali več tretjih državah;

(21)	„nadzorni organ“ pomeni neodvisen javni organ, ki ga v skladu s členom 51 ustanovi država članica;

(22)

„zadevni nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ, ki ga obdelava osebnih podatkov zadeva, ker:

(a)	ima upravljavec ali obdelovalec sedež na ozemlju države članice tega nadzornega organa;

(b)	obdelava znatno vpliva ali bi lahko znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, s prebivališčem v državi članici tega nadzornega organa, ali

(c)	je bila vložena pritožba pri tem nadzornem organu;

(23)

„čezmejna obdelava osebnih podatkov“ pomeni bodisi:

(a)	obdelavo osebnih podatkov, ki poteka v Uniji v okviru dejavnosti sedežev upravljavca ali obdelovalca v več kot eni državi članici, kadar ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici, bodisi

(b)	obdelavo osebnih podatkov, ki poteka v Uniji v okviru dejavnosti edinega sedeža upravljavca ali obdelovalca, vendar obdelava znatno vpliva ali bi lahko znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici;

(24)

„ustrezen in utemeljen ugovor“ pomeni ugovor osnutku odločitve glede tega, ali je bila uredba kršena, oziroma glede tega, ali je predvideno ukrepanje v zvezi z upravljavcem ali obdelovalcem v skladu s to uredbo, kar jasno navede pomen tveganja, ki ga predstavlja osnutek odločitve, kar zadeva temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in – kjer je to ustrezno – prosti pretok osebnih podatkov v Uniji;

(25)	„storitev informacijske družbe“ pomeni storitev, kakor je opredeljena v točki (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in sveta (19);

(26)	„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo in njena podrejena telesa, ki jih ureja mednarodno javno pravo ali kateri koli drugo telo, ustanovljeno s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma.

POGLAVJE II

Načela

Člen 34

Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov

1. Kadar je verjetno, da kršitev varstva osebnih podatkov povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec brez nepotrebnega odlašanja sporoči posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.

2. V sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 tega člena je v jasnem in preprostem jeziku opisana vrsta kršitve varstva osebnih podatkov ter so vsebovane vsaj informacije in ukrepe iz točk (b), (c) in (d) člena 33(3).

3. Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 ni potrebno, če je izpolnjen kateri koli izmed naslednjih pogojev:

(a)

upravljavec je izvedel ustrezne tehnične in organizacijske zaščitne ukrepe in so bili ti ukrepi uporabljeni za osebne podatke, v zvezi s katerimi je bila storjena kršitev varstva, zlasti ukrepe, na podlagi katerih postanejo osebni podatki nerazumljivi vsem, ki niso pooblaščeni za dostop do njih, kot je šifriranje;

(b)	upravljavec je sprejel naknadne ukrepe za zagotovitev, da se veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 verjetno ne bo več udejanjilo;

(c)	to bi zahtevalo nesorazmeren napor. V takšnem primeru se namesto tega objavi javno sporočilo ali izvede podoben ukrep, s katerim so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, enako učinkovito obveščeni.

4. Če upravljavec posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še ni obvestil o kršitvi varstva osebnih podatkov, lahko nadzorni organ to od njega zahteva po preučitvi verjetnosti, da bi kršitev varstva osebnih podatkov povzročila veliko tveganje, ali pa lahko odloči, da je izpolnjen kateri koli od pogojev iz odstavka 3.

Oddelek 3

Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodno posvetovanje

Člen 36

Predhodno posvetovanje

1. Upravljavec se pred obdelavo posvetuje z nadzornim organom, kadar je iz ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 razvidno, da bi obdelava povzročila veliko tveganje, če upravljavec ne bi sprejel ukrepov za ublažitev tveganja.

2. Kadar nadzorni organ meni, da bi predvidena obdelava iz odstavka 1 kršila to uredbo, zlasti kadar upravljavec ni ustrezno opredelil ali ublažil tveganja, nadzorni organ v roku do osmih tednov po prejemu zahteve za posvetovanje pisno svetuje upravljavcu, kadar je ustrezno, pa tudi obdelovalcu, in lahko uporabi katero koli pooblastilo iz člena 58. To obdobje se lahko ob upoštevanju kompleksnosti predvidene obdelave podaljša za nadaljnjih šest tednov. Nadzorni organ o vsakem takem podaljšanju obvesti upravljavca in, kadar je potrebno, obdelovalca v enem mesecu od prejema zahteve za posvetovanje, skupaj z razlogi za zamudo. Ta rok se lahko začasno odloži, dokler nadzorni organ ne pridobi informacij, ki jih je zahteval za namene posvetovanja.

3. Pri posvetovanju z nadzornim organom v skladu z odstavkom 1 upravljavec nadzornemu organu predloži:

(a)	kadar je ustrezno, dolžnosti upravljavca, skupnih upravljavcev in obdelovalcev, vključenih v obdelavo, zlasti pri obdelavi v povezani družbi;

(b)	namene in sredstva predvidene obdelave;

(c)	ukrepe in zaščitne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo;

(d)	kadar je ustrezno, kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(e)	oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 in

(f)	vsakršne druge informacije, ki jih zahteva nadzorni organ.

4. Države članice se med pripravo predloga zakonodajnega ukrepa, ki ga sprejme nacionalni parlament, ali regulativnega ukrepa, ki temelji na takšnem zakonodajnem ukrepu, ki se nanaša na obdelavo, posvetujejo z nadzornim organom.

5. Ne glede na odstavek 1 lahko pravo države članice od upravljavcev zahteva, naj se posvetujejo z nadzornim organom in od njega prejmejo predhodno dovoljenje v zvezi z obdelavo s strani upravljavca z namenom izvajanja naloge, ki jo upravljavec izvaja v javnem interesu, vključno z obdelavo v zvezi s socialnim varstvom in javnim zdravjem.

Oddelek 4

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

Člen 39

Naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima vsaj naslednje naloge:

(a)	obveščanje upravljavca ali obdelovalca in zaposlenih, ki izvajajo obdelavo, ter svetovanje navedenim o njihovih obveznostih v skladu s to uredbo in drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov;

(b)

spremljanje skladnosti s to uredbo, drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov in politikami upravljavca ali obdelovalca v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z dodeljevanjem nalog, ozaveščanjem in usposabljanjem osebja, vključenega v dejanja obdelave, ter s tem povezanimi revizijami;

(c)	svetovanje, kadar je to zahtevano, glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje njenega izvajanja v skladu s členom 35;

(d)	sodelovanje z nadzornim organom;

(e)	delovanje kot kontaktna točka za nadzorni organ pri vprašanjih v zvezi z obdelavo, vključno s predhodnim posvetovanjem iz člena 36, in, kjer je ustrezno, posvetovanje glede katere koli druge zadeve.

2. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri opravljanju svojih nalog upošteva tveganje, povezano z dejanji obdelave, ter naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave.

Oddelek 5

Kodeksi ravnanja in potrjevanje

Člen 43

Organi za potrjevanje

1. Brez poseganja v naloge in pooblastila pristojnega nadzornega organa iz členov 57 in 58 potrdilo izda in podaljša organ za potrjevanje, ki ima ustrezno raven strokovnega znanja v zvezi z varstvom podatkov, in sicer potem, ko obvesti nadzorni organ, da se mu po potrebi dovoli izvajanje pooblastil v skladu s točko (h) člena 58(2). Države članice zagotovijo, da so ti organi za potrjevanje pooblaščeni s strani enega ali obeh od naslednjih:

(a)	nadzornega organa, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56;

(b)	nacionalnega akreditacijskega organa, imenovanega v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in sveta (20) v skladu z EN-ISO/IEC 17065/2012 in dodatnimi zahtevami, ki jih določi nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56.

2. Organi za potrjevanje iz odstavka 1 se lahko v skladu z navedenim odstavkom pooblastijo le, kadar so:

(a)	pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali svojo neodvisnost in strokovno znanje v zvezi z vsebino potrjevanja;

(b)	se zavezali, da bodo izpolnjevali merila iz člena 42(5), ki jih potrdi nadzorni organ, pristojen na podlagi člena 55 ali 56, ali odbor na podlagi člena 63;

(c)	vzpostavili postopke za izdajo, redne preglede in preklic potrjevanja, pečatov in označb za varstvo podatkov;

(d)	vzpostavili postopke in strukture za obravnavanje pritožb zaradi kršitev potrjevanja ali načina, kako je potrjevanje izvajal ali ga izvaja upravljavec ali obdelovalec, ter za omogočanje preglednosti teh postopkov in struktur za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, in javnost, ter

(e)	pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali, da zaradi svojih nalog in dolžnosti ne pride do nasprotja interesov.

3. Organi za potrjevanje iz odstavkov 1 in 2 tega člena se pooblastijo na podlagi meril, ki jih potrdi nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56, ali odbor na podlagi člena 63. V primeru pooblastitve iz točke (c) odstavka 1 tega člena te zahteve dopolnjujejo tiste, ki so določene v Uredbi (ES) št. 765/2008, in tehnična pravila v zvezi z metodami in postopki organov za potrjevanje.

4. Organi za potrjevanje iz odstavka 1 so odgovorni za ustrezno ocenjevanje, ki privede do potrdila ali preklica takšnega potrdila, brez poseganja v odgovornost upravljavca ali obdelovalca za skladnost s to uredbo. Pooblastilo se izda za obdobje največ petih let in se pod enakimi pogoji lahko podaljša, če organ za potrjevanje izpolnjuje zahteve, določene v tem členu.

5. Organi za potrjevanje iz odstavka 1 pristojnim nadzornim organom utemeljijo dodelitev ali preklic zahtevanega potrdila.

6. Nadzorni organ zahteve iz odstavka 3 tega člena in merila iz člena 42(5) objavi v lahko dostopni obliki. Nadzorni organi te zahteve in merila pošljejo tudi odboru. Odbor zbira v registru vse mehanizme potrjevanja in pečate za varstvo podatkov ter jih objavi na kakršne koli ustrezne načine.

7. Pristojni nadzorni organ ali nacionalni akreditacijski organ brez poseganja v določbe poglavja VIII prekliče pooblastilo organu za potrjevanje na podlagi odstavka 1 tega člena, kadar pogoji za pooblastilo niso ali niso več izpolnjeni ali kadar ukrepi, ki jih sprejme organ za potrjevanje, kršijo to uredbo.

8. Na Komisijo se v skladu s členom 92 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi zahteve, ki se upoštevajo za mehanizme potrjevanja za varstvo podatkov iz člena 42(1).

9. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične standarde za mehanizme potrjevanja ter pečate in označbe za varstvo podatkov ter mehanizme za spodbujanje uporabe in priznavanje teh mehanizmov potrjevanja, pečatov in označb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

POGLAVJE V

Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije

Člen 45

Prenosi na podlagi sklepa o ustreznosti

1. Prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo se lahko izvede, če Komisija odloči, da zadevna tretja država, ozemlje, eden ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov. Za tak prenos ni potrebno posebno dovoljenje.

2. Komisija pri ocenjevanju ustreznosti ravni varstva upošteva zlasti naslednje elemente:

(a)

načelo pravne države, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustrezno splošno in področno zakonodajo, tudi na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti in kazenskega prava ter dostopa javnih organov do osebnih podatkov, pa tudi izvajanje take zakonodaje, pravila o varstvu podatkov, strokovna pravila ter varnostne ukrepe, vključno s pravili za nadaljnji prenos osebnih podatkov v drugo tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ki se spoštujejo v navedeni tretji državi ali mednarodni organizaciji, sodno prakso, pa tudi dejanske in izvršljive pravice ter učinkovito upravno in sodno varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se prenašajo;

(b)

obstoj enega ali več učinkovito delujočih neodvisnih nadzornih organov v tretji državi članici ali pristojnih za mednarodno organizacijo, ki so odgovorni za zagotavljanje in izvrševanje predpisov o varstvu podatkov, kar vključuje tudi ustrezna pooblastila za izvrševanje,za pomoč in svetovanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pri uresničevanju njihovih pravic ter za sodelovanje z nadzornimi organi držav članic, in

(c)

mednarodne zaveze, ki jih je sprejela zadevna tretja država ali mednarodna organizacija, ali druge obveznosti, ki izhajajo iz pravno zavezujočih konvencij ali instrumentov, pa tudi iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti glede varstva osebnih podatkov.

3. Komisija lahko po oceni ustreznosti ravni varstva z izvedbenim aktom odloči, da tretja država, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v zadevni tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva v smislu odstavka 2 tega člena. V izvedbenem aktu se določi mehanizem za redni pregled, vsaj vsaka štiri leta, ki v celoti upošteva razvoj dogodkov na zadevnem področju v tretji državi ali mednarodni organizaciji. V izvedbenem aktu se določi njegova ozemeljska veljavnost in sektorska uporaba ter, kadar je ustrezno, opredeli nadzorni organ ali organi iz točke (b) odstavka 2 tega člena. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

4. Komisija redno spremlja razvoj dogodkov v tretjih državah in mednarodnih organizacijah, ki bi lahko vplival na izvajanje sklepov, sprejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena, in odločitev, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES.

5. Komisija v primeru, ko razpoložljive informacije, zlasti na podlagi pregleda iz odstavka 3 tega člena, pokažejo, da tretja država, ozemlje ali eden ali več določenih sektorjev v zadevni tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva v smislu odstavka 2 tega člena, z izvedbenim aktom, v potrebnem obsegu, razveljavi, spremeni ali začasno odloži izvajanje sklepa iz odstavka 3 tega člena brez retroaktivnega učinka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

V ustrezno utemeljenih izredno nujnih primerih Komisija v skladu s postopkom iz člena 93(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

6. Komisija se začne posvetovati s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, kako izboljšati stanje, zaradi katerega je bil sprejet sklep na podlagi odstavka 5.

7. Sklep na podlagi odstavka 5 tega člena ne posega v prenose osebnih podatkov v zadevno tretjo državo, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodno organizacijo v skladu s členi 46 do 49.

8. Komisija v Uradnem listu Evropske unije in na svojem spletnem mestu objavi seznam tretjih držav, ozemelj, določenih sektorjev v tretji državi in mednarodnih organizacij, v zvezi s katerimi je sprejela sklep, da zagotavljajo ustrezno raven varstva oziroma je ne zagotavljajo več.

9. Odločitve, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES, ostanejo veljavne, dokler jih Komisija ne spremeni, nadomesti ali razveljavi s sklepom, sprejetim v skladu z odstavkom 3 ali 5 tega člena.

Člen 57

Naloge

1. Brez poseganja v druge naloge, določene v tej uredbi, vsak nadzorni organ na svojem ozemlju:

(a)	spremlja in zagotavlja uporabo te uredbe;

(b)	spodbuja ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo. Posebna pozornost se posveti dejavnostim, ki so namenjene izrecno otrokom;

(c)	v skladu s pravom države članice svetuje nacionalnemu parlamentu, vladi ter drugim institucijam in organom o zakonodajnih in upravnih ukrepih v zvezi z varstvom pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi;

(d)	spodbuja ozaveščenost upravljavcev in obdelovalcev glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe;

(e)	vsakemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, na zahtevo zagotovi informacije o uresničevanju njegovih pravic na podlagi te uredbe in v ta namen, če je ustrezno, sodeluje z nadzornimi organi v drugih državah članicah;

(f)

obravnava pritožbe, ki jih vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oziroma v skladu s členom 80 telo, organizacija ali združenje, v ustreznem obsegu preuči vsebino pritožbe in v razumnem roku obvesti pritožnika o poteku in rezultatu preiskave, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim nadzornim organom;

(g)	sodeluje z drugimi nadzornimi organi, med drugim z izmenjavo informacij, in jim zagotavlja medsebojno pomoč, da se zagotovi doslednost pri uporabi in izvajanju te uredbe;

(h)	izvaja preiskave o uporabi te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejme od drugega nadzornega organa ali drugega javnega organa;

(i)	spremlja razvoj na zadevnem področju, kolikor vpliva na varstvo osebnih podatkov, predvsem razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter trgovinskih praks;

(j)	sprejema standardna pogodbena določila iz člena 28(8) in točke (d) člena 46(2);

(k)	vzpostavi in vzdržuje seznam v zvezi z zahtevo po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s členom 35(4);

(l)	svetuje glede dejanj obdelave iz člena 36(2);

(m)	spodbuja pripravo kodeksov ravnanja v skladu s členom 40(1) ter poda mnenje in odobri take kodekse ravnanja, ki zagotavljajo zadostne zaščitne ukrepe, v skladu s členom 40(5);

(n)	spodbuja vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov v skladu s členom 42(1) in odobri merila potrjevanja v skladu s členom 42(5);

(o)	kadar je ustrezno, izvaja redne preglede potrdil, izdanih v skladu s členom 42(7);

(p)	oblikuje in objavi merila za pooblastitev telesa za spremljanje kodeksov ravnanja v skladu s členom 41 in organa za potrjevanje v skladu s členom 43;

(q)	opravi pooblastitev telesa za spremljanje kodeksov ravnanja v skladu s členom 41 in organa za potrjevanje v skladu s členom 43;

(r)	odobri pogodbena določila in določbe iz člena 46(3);

(s)	odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu s členom 47;

(t)	prispeva k dejavnostim odbora;

(u)	hrani notranjo evidenco kršitev te uredbe in sprejetih ukrepov v skladu s členom 58(2), ter

(v)	opravlja vse druge naloge, povezane z varstvom osebnih podatkov.

2. Vsak nadzorni organ olajša postopek vložitve pritožb iz točke (f) odstavka 1 z ukrepi, kot je obrazec za vložitev pritožbe, ki ga je mogoče izpolniti elektronsko, pri čemer niso izključena druga komunikacijska sredstva.

3. Opravljanje nalog vsakega nadzornega organa je za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kadar ta obstaja, brezplačno.

4. Kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pretirane, zlasti ker se ponavljajo, lahko nadzorni organ zaračuna razumno pristojbino glede na upravne stroške ali zavrne ukrepanje v zvezi z zahtevo. Nadzorni organ nosi dokazno breme, da je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana.

Člen 58

Pooblastila

1. Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja preiskovalna pooblastila:

(a)	da upravljavcu in obdelovalcu ter, če je ustrezno, predstavniku upravljavca ali obdelovalca odredi, naj zagotovi vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(b)	da izvaja preiskave v obliki pregledov na področju varstva podatkov;

(c)	da izvaja preglede potrdil, izdanih v skladu s členom 42(7);

(d)	da upravljavca ali obdelovalca uradno obvesti o domnevni kršitvi te uredbe;

(e)	da od upravljavca ali obdelovalca pridobi dostop do vseh osebnih podatkov in informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(f)	da pridobi dostop do vseh prostorov upravljavca ali obdelovalca, vključno z vso opremo in sredstvi za obdelavo podatkov, v skladu s pravom Unije ali postopkovnim pravom države članice.

2. Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja popravljalna pooblastila:

(a)	da izda upravljavcu ali obdelovalcu opozorilo, da bi predvidena dejanja obdelave verjetno kršila določbe te uredbe;

(b)	da upravljavcu ali obdelovalcu izreče opomin, kadar so bile z dejanji obdelave kršene določbe te uredbe;

(c)	da upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj ugodi zahtevam posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, glede uresničevanja njegovih pravic na podlagi te uredbe;

(d)	da upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj dejanja obdelave, če je to ustrezno, na določen način in v določenem roku uskladi z določbami te uredbe;

(e)	da upravljavcu odredi, naj posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvesti o kršitvi varstva osebnih podatkov;

(f)	da uvede začasno ali dokončno omejitev obdelave, vključno s prepovedjo obdelave;

(g)	da v skladu s členi 16, 17 in 18 odredi popravek ali izbris osebnih podatkov oziroma omejitev obdelave in o takšnih ukrepih v skladu s členom 17(2) in členom 19 uradno obvesti uporabnike, ki so jim bili osebni podatki razkriti;

(h)	da prekliče potrdilo ali organu za potrjevanje odredi preklic potrdila, izdanega v skladu s členoma 42 in 43, ali da organu za potrjevanje odredi, naj ne izda potrdila, kadar zahteve v zvezi s potrdilom niso ali niso več izpolnjene;

(i)	da glede na okoliščine posameznega primera poleg ali namesto ukrepov iz tega odstavka naloži upravno globo v skladu s členom 83;

(j)	da odredi prekinitev prenosov podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji.

3. Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja pooblastila v zvezi z dovoljenji in svetovalnimi pristojnostmi:

(a)	da svetuje upravljavcu v skladu s postopkom predhodnega posvetovanja iz člena 36;

(b)	da na lastno pobudo ali na zahtevo izdaja mnenja za nacionalni parlament, vlado države članice ali, v skladu s pravom države članice, druge institucije in telesa, pa tudi za javnost, o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov;

(c)	da odobri obdelavo iz člena 36(5), če pravo države članice zahteva tako predhodno dovoljenje;

(d)	da izdaja mnenja in odobri osnutke kodeksov ravnanja v skladu s členom 40(5);

(e)	da pooblasti organe za potrjevanje v skladu s členom 43;

(f)	da izdaja potrdila in odobri merila za potrjevanje v skladu s členom 42(5);

(g)	da sprejme standardna določila o varstvu podatkov iz člena 28(8) in iz točke (d) člena 46(2);

(h)	da odobri pogodbena določila iz točke (a) člena 46(3);

(i)	da odobri upravne dogovore iz točke (b) člena 46(3);

(j)	da odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu s členom 47.

4. Nadzorni organ izvaja pooblastila, ki so mu dodeljena v skladu s tem členom, na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom, kot je določeno v pravu Unije in pravu države članice v skladu z Listino.

5. Vsaka država članica z zakonom določi, da ima njen nadzorni organ pooblastila, da sodne organe opozori na kršitve te uredbe in po potrebi začne sodne postopke ali v njih drugače sodeluje, da se zagotovi izvajanje določb te uredbe.

6. Vsaka država članica z zakonom določi, da ima njen nadzorni organ poleg pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3 še dodatna pooblastila. Izvajanje teh pooblastil ne vpliva na učinkovitost izvajanja poglavja VII.

Člen 60

Sodelovanje med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi

1. Vodilni nadzorni organ sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi v skladu s tem členom in si prizadeva za soglasje. Vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi si izmenjujejo vse ustrezne informacije.

2. Vodilni nadzorni organ lahko od drugih zadevnih nadzornih organov kadar koli zahteva zagotovitev medsebojne pomoči v skladu s členom 61 in lahko ukrepa skupaj z njimi v skladu s členom 62, zlasti pri izvajanju preiskav ali spremljanju izvajanja ukrepa, povezanega z upravljavcem ali obdelovalcem s sedežem v drugi državi članici.

3. Vodilni nadzorni organ brez odlašanja posreduje ustrezne informacije o zadevi drugim zadevnim nadzornim organom. Drugim zadevnim nadzornim organom brez odlašanja predloži osnutek odločitve, s čimer jih zaprosi za mnenje, ki ga ustrezno upošteva.

4. Kadar kateri koli od drugih zadevnih nadzornih organov v obdobju štirih tednov po opravljenem posvetovanju v skladu z odstavkom 3 tega člena poda ustrezne in utemeljene razloge za ugovor glede osnutka odločitve, vodilni nadzorni organ zadevo predloži mehanizmu za skladnost iz člena 63, če se z ugovorom ne strinja ali meni, da ugovor ni ustrezen ali utemeljen.

5. Kadar namerava vodilni nadzorni organ upoštevati ustrezen in utemeljen ugovor, drugim zadevnim nadzornim organom predloži v mnenje spremenjeni osnutek odločitve. Za ta spremenjeni osnutek odločitve se v obdobju dveh tednov uporabi postopek iz odstavka 4.

6. Kadar noben drug zadevni nadzorni organ v obdobju iz odstavkov 4 in 5 ne nasprotuje osnutku odločitve, ki jo predloži vodilni nadzorni organ, se šteje, da se vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi strinjajo s tem osnutkom odločitve, ki je zanje zavezujoča.

7. Vodilni nadzorni organ sprejme odločitev in o njej uradno obvesti glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca, odvisno od primera, zadevno odločitev ter povzetek ustreznih dejstev in razlogov pa posreduje tudi drugim zadevnim nadzornim organom in odboru. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, o odločitvi obvesti pritožnika.

8. Z odstopanjem od odstavka 7 nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v primeru zavržene ali zavrnjene pritožbe sprejme odločitev, o kateri uradno obvesti pritožnika, sporoči pa jo tudi upravljavcu.

9. Kadar se vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi strinjajo, da se zavržejo ali zavrnejo deli pritožbe in uveljavijo drugi deli te pritožbe, se za vsakega od navedenih delov zadeve sprejme ločena odločitev. Vodilni nadzorni organ sprejme odločitev o delu, ki se nanaša na ukrepe, povezane z upravljavcem, o njej uradno obvesti glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca na ozemlju države članice, za katero je pristojen, sporoči pa jo tudi pritožniku, nadzorni organ pritožnika pa sprejme odločitev o delu, ki se nanaša na zavržbo ali zavrnitev pritožbe, in o njej uradno obvesti zadevnega pritožnika, sporoči pa jo tudi upravljavcu ali obdelovalcu.

10. Upravljavec ali obdelovalec po prejemu uradnega obvestila o odločitvi vodilnega nadzornega organa v skladu z odstavkoma 7 in 9 sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja odločitve, kar zadeva obdelavo v okviru vseh njegovih sedežev v Uniji. Upravljavec ali obdelovalec o ukrepih, sprejetih za zagotovitev spoštovanja odločitve, uradno obvesti vodilni nadzorni organ, ki to sporoči drugim zadevnim nadzornim organom.

11. V izjemnih okoliščinah, ko zadevni nadzorni organ utemeljeno sklepa, da obstaja nujna potreba po ukrepanju zaradi varstva interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, se uporabi nujni postopek iz člena 66.

12. Vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi drug drugemu z elektronskimi sredstvi posredujejo zahtevane informacije iz tega člena v standardizirani obliki.

Člen 61

Medsebojna pomoč

1. Nadzorni organi drug drugemu zagotovijo zadevne informacije in medsebojno pomoč, da dosledno izvajajo in uporabljajo to uredbo, ter uvedejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje. Medsebojna pomoč obsega zlasti zahteve za informacije in nadzorne ukrepe, kot so zahteve za predhodno dovoljenje in posvetovanja, preglede ter preiskave.

2. Vsak nadzorni organ sprejme vse ustrezne ukrepe, potrebne za odgovor na zahtevo drugega nadzornega organa, brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje en mesec po prejemu zahteve. Takšni ukrepi lahko vključujejo zlasti prenos zadevnih informacij o poteku preiskave.

3. Zahteve za pomoč vsebujejo vse potrebne informacije, vključno z namenom in obrazložitvijo zahteve. Izmenjane informacije se uporabljajo samo v namen, za katerega so bile zahtevane.

4. Nadzorni organ, ki prejme zahtevo za pomoč, te ne sme zavrniti, razen če:

(a)	ni pristojen za vsebino zahteve ali za izvršitev zahtevanih ukrepov, ali

(b)	bi izpolnitev zahteve kršila to uredbo ali pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za nadzorni organ, ki je prejel zahtevo.

5. Nadzorni organ, ki je prejel zahtevo, obvesti nadzorni organ, ki je zahtevo poslal, o rezultatih oziroma po potrebi o stanju zadeve ali ukrepih, sprejetih v odziv na zahtevo. Nadzorni organ, ki je prejel zahtevo, vsako zavrnitev zahteve v skladu z odstavkom 4 ustrezno obrazloži.

6. Nadzorni organi, ki so prejeli zahtevo, informacije, za katere zaprosijo drugi nadzorni organi, praviloma posredujejo z elektronskimi sredstvi v standardizirani obliki.

7. Nadzorni organi, ki so prejeli zahtevo za noben njihov ukrep na podlagi zahteve za medsebojno pomoč ne zaračunajo pristojbine. Nadzorni organi se lahko dogovorijo o pravilih o vzajemnih nadomestilih, za posebne izdatke, nastale zaradi zagotavljanja medsebojne pomoči v izjemnih okoliščinah..

8. Kadar nadzorni organ informacij iz odstavka 5 tega člena ne zagotovi v enem mesecu po prejemu zahteve drugega nadzornega organa, lahko nadzorni organ, ki je zahtevo poslal, v skladu s členom 55(1) sprejme začasen ukrep na ozemlju države članice, za katero je pristojen. V tem primeru se predpostavlja, da obstaja nujna potreba po ukrepanju v skladu s členom 66(1), na podlagi katere se v skladu s členom 66(2) zahteva nujna zavezujoča odločitev odbora.

9. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in postopke za medsebojno pomoč iz tega člena ter ureditev za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in odborom, zlasti standardizirano obliko iz odstavka 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

Člen 70

Naloge odbora

1. Odbor zagotavlja dosledno uporabo te uredbe. V ta namen na lastno pobudo ali, kjer je ustrezno, na zahtevo Komisije zlasti:

(a)	spremlja in zagotavlja pravilno uporabo te uredbe v primerih iz členov 64 in 65 brez poseganja v naloge nacionalnih nadzornih organov;

(b)	svetuje Komisiji o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v Uniji, tudi o vseh predlogih sprememb te uredbe;

(c)	svetuje Komisiji glede oblike in postopkov izmenjave informacij med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi za zavezujoča poslovna pravila;

(d)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse za postopke izbrisa povezav do osebnih podatkov ali kopij osebnih podatkov iz javnosti dostopnih komunikacijskih storitev iz člena 17(2);

(e)	na lastno pobudo oziroma na zahtevo katerega od svojih članov ali Komisije preuči vsako vprašanje v zvezi z uporabo te uredbe ter izda smernice, priporočila in najboljše prakse, da spodbudi njeno dosledno uporabo;

(f)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in pogoje za odločitve na podlagi oblikovanja profilov v skladu s členom 22(2);

(g)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka za ugotavljanje kršitev varstva osebnih podatkov in opredelitev izraza „nepotrebno odlašanje“ iz člena 33(1) in (2) ter za posebne okoliščine, v katerih se od upravljavca ali obdelovalca zahteva, da predloži uradno obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov;

(h)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka glede okoliščin, v katerih je verjetno, da kršitev varstva osebnih podatkov povzroča veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov iz člena 34(1);

(i)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in zahteve za prenose podatkov, ki temeljijo na zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za upravljavce, in zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za obdelovalce, ter na nadaljnjih zahtevah, potrebnih za zagotavljanje varstva osebnih podatkov zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz člena 47;

(j)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, da bi podrobneje določil merila in zahteve za prenose osebnih podatkov na podlagi člena 49(1);

(k)	pripravi smernice za nadzorne organe v zvezi z uporabo ukrepov iz člena 58(1), (2) in (3) ter določitvijo upravnih glob v skladu s členom 83;

(l)	pregleda praktično uporabo smernic, priporočil in najboljših praks iz točk (e) in (f);

(m)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi določi skupne postopke za poročanje posameznikov o kršitvah te uredbe v skladu s členom 54(2);

(n)	spodbuja oblikovanje kodeksov ravnanja, pa tudi vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov v skladu s členoma 40 in 42;

(o)	pooblašča organe za potrjevanje in redni pregled potrjevanja v skladu s členom 43 ter vodi javni register pooblaščenih organov v skladu s členom 43(6) in pooblaščenih upravljavcev ali obdelovalcev s sedežem v tretjih državah v skladu s členom 42(7);

(p)	določi zahteve iz člena 43(3) za namene pooblastitve organov za potrjevanje v skladu s členom 42;

(q)	Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede potrjevanja iz člena 43(8);

(r)	Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede ikon iz člena 12(7);

(s)

Komisiji predloži mnenje v zvezi z oceno ustreznosti ravni varstva v tretji državi ali mednarodni organizaciji, vključno v zvezi z oceno o tem, ali tretja država, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva. V ta namen Komisija predloži odboru vso potrebno dokumentacijo, vključno s korespondenco z vlado tretje države glede te tretje države, ozemlja ali določenega sektorja, ali z mednarodno organizacijo;

(t)	izdaja mnenja o osnutkih odločitev nadzornih organov v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 64(1) o zadevah, predloženih v skladu s členom 64(2), in izdaja zavezujoče odločitve v skladu s členom 65, vključno v primerih iz člena 66;

(u)	spodbuja sodelovanje ter učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij in najboljših praks med nadzornimi organi;

(v)	spodbuja skupne programe usposabljanja ter pospešuje izmenjave osebja med nadzornimi organi in po potrebi z nadzornimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami;

(w)	spodbuja izmenjavo znanja in dokumentacije o zakonodaji in praksi s področja varstva osebnih podatkov z nadzornimi organi za varstvo podatkov po svetu.

(x)	izdaja mnenja o kodeksih ravnanja, oblikovanih na ravni Unije v skladu s členom 40(9), in

(y)	vodi javno dostopen elektronski register odločitev, ki jih sprejmejo nadzorni organi in sodišča glede vprašanj, obravnavanih v okviru mehanizma za skladnost.

2. Kadar Komisija odbor zaprosi za nasvet, lahko navede rok, pri čemer upošteva nujnost zadeve.

3. Odbor Komisiji in odboru iz člena 93 posreduje svoja mnenja, smernice, priporočila in najboljše prakse ter jih objavi.

4. Odbor se po potrebi posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim omogoči, da v razumnem roku podajo svoje pripombe. Odbor brez poseganja v člen 76 objavi rezultate postopka posvetovanja.

Člen 71

Poročila

1. Odbor pripravi letno poročilo o varstvu posameznikov v zvezi z obdelavo v Uniji ter po potrebi tretjih državah in mednarodnih organizacijah. Poročilo se objavi in posreduje Evropskemu parlamentu, svetu in Komisiji.

2. Letno poročilo vključuje pregled praktične uporabe smernic, priporočil in najboljših praks iz točke (l) člena 70(1) ter zavezujočih odločitev iz člena 65.

Člen 76

Zaupnost

1. Kakor je določeno v poslovniku odbora, so razprave odbora zaupne, kadar ta meni, da je to potrebno.

2. Dostop do dokumentov, predloženih članom odbora, strokovnjakom in predstavnikom tretjih oseb, ureja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in sveta (21).

POGLAVJE VIII

Pravna sredstva, odgovornost in kazni

Člen 83

Splošni pogoji za naložitev upravnih glob

1. Vsak nadzorni organ zagotovi, da so upravne globe, naložene na podlagi tega člena, v zvezi s kršitvami te uredbe iz odstavkov 4, 5 in 6, v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Glede na okoliščine posameznega primera se upravne globe naložijo poleg ali namesto ukrepov iz točk (a) do (h) in (j) člena 58(2). Pri odločanju o tem, ali se naloži upravna globa, in o višini upravne globe za vsak posamezen primer se ustrezno upošteva naslednje:

(a)	narava, teža in trajanje kršitve, pri čemer se upoštevajo narava, obseg ali namen zadevne obdelave ter število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki jih je kršitev prizadela, in raven škode, ki so jo utrpeli;

(b)	ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;

(c)	vsi ukrepi, ki jih je sprejel upravljavec ali obdelovalec, da bi omilil škodo, ki so jo utrpeli posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki;

(d)	stopnja odgovornosti upravljavca ali obdelovalca, pri čemer se upoštevajo tehnični in organizacijski ukrepi, ki jih je sprejel v skladu s členoma 25 in 32;

(e)	vse zadevne predhodne kršitve upravljavca ali obdelovalca;

(f)	stopnja sodelovanja z nadzornim organom pri odpravljanju kršitve in blažitvi morebitnih škodljivih učinkov kršitve;

(g)	vrste osebnih podatkov, ki jih zadeva kršitev,

(h)	kako je nadzorni organ izvedel za kršitev, zlasti če in v kakšnem obsegu ga je upravljavec ali obdelovalec uradno obvestil o kršitvi;

(i)	kadar so bili ukrepi iz člena 58(2) že prej odrejeni zoper zadevnega upravljavca ali obdelovalca v zvezi z enako vsebino, skladnost s temi ukrepi;

(j)	zavezanost k odobrenim kodeksom ravnanja v skladu s členom 40 ali odobrenim mehanizmom potrjevanja v skladu s členom 42, in

(k)	morebitni drugi oteževalni ali olajševalni dejavniki v zvezi z okoliščinami primera, kot so pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki neposredno ali posredno izhajajo iz kršitve.

3. Če upravljavec ali obdelovalec namerno ali iz malomarnosti pri istem ali povezanem dejanju obdelave krši več določb te uredbe, skupni znesek upravne globe ne presega zneska, določenega za najhujšo kršitev.

4. V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 10 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

(a)	obveznosti upravljavca in obdelovalca v skladu s členi 8, 11, 25 do 39 ter 42 in 43;

(b)	obveznosti organa za potrjevanje v skladu s členoma 42 in 43;

(c)	obveznosti organa za spremljanje v skladu s členom 41(4).

5. V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

(a)	osnovna načela obdelave, vključno s pogoji za privolitev, v skladu s členi 5, 6, 7 in 9;

(b)	pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, v skladu s členi 12 do 22;

(c)	prenosi osebnih podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, v skladu s členi 44 do 49;

(d)	katere koli obveznosti v skladu s pravom države članice, sprejete na podlagi poglavja IX;

(e)	neupoštevanje odredbe ali začasne ali dokončne omejitve obdelave ali prekinitve prenosa podatkov, ki jo izda nadzorni organ v skladu s členom 58(2), ali nezagotovitev dostopa, s čimer se krši člen 58(1).

6. V skladu z odstavkom 2 tega člena se za neupoštevanje odredbe, ki jo izda nadzorni organ, iz člena 58(2) uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

7. Brez poseganja v popravljalna pooblastila nadzornih organov na podlagi člena 58(2) lahko vsaka država članica določi pravila o tem, ali in v kolikšni meri se lahko javnim organom in telesom s sedežem v zadevni državi članici naložijo upravne globe.

8. Nadzorni organ izvaja pooblastila iz tega člena na podlagi ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov v skladu s pravom Unije in pravom države članice, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom.

9. Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, se lahko ta člen uporablja tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev globe, pristojna nacionalna sodišča pa jo izrečejo, pri čemer mora biti zagotovljeno, da so ta pravna sredstva učinkovita in imajo enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. V vsakem primeru pa so globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah svojih zakonov, ki jih sprejmejo na podlagi tega odstavka do 25. maja 2018, brez odlašanja pa tudi o vseh nadaljnjih spremembah teh predpisov ali spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 92

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz člena 12(8) in člena 43(8) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 24. maja 2016.

3. Prenos pooblastila iz člena 12(8) in člena 43(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12(8) in člena 43(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali sveta podaljša za tri mesece.

Člen 97

Poročila Komisije

1. Komisija do 25. maja 2020 in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in svetu predloži poročila o vrednotenju in pregledu te uredbe. Ta poročila se objavijo.

2. Komisija pri vrednotenju in pregledih iz odstavka 1 preveri zlasti uporabo in delovanje:

(a)	poglavja V o prenosu osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, s posebnim poudarkom na odločitvah, sprejetih v skladu s členom 45(3) te uredbe, in odločitvah, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES;

(b)	poglavja VII o sodelovanju in skladnosti.

3. Komisija lahko za namen iz odstavka 1 zahteva informacije od držav članic in nadzornih organov.

4. Komisija pri izvajanju vrednotenja in pregledov iz odstavkov 1 in 2 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.

5. Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo te uredbe, zlasti ob upoštevanju razvoja informacijske tehnologije in glede na stanje napredka v informacijski družbi.

Člen 99

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od 25. maja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. aprila 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za svet

Predsednica

J.A. HENNIS-PLASSCHAERT

(1) UL C 229, 31.7.2012, str. 90.

(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 127.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče sveta v prvi obravnavi z dne 8. aprila 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016.

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(5) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (C(2003) 1422) (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(6) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(7) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov in o razveljavitvi Okvirnega sklep sveta 2008/977/PNZ (glej stran 89 tega Uradnega lista).

(8) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(9) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(10) Direktiva sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(11) Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (UL L 354, 31.12.2008, str. 70).

(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(14) Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).

(15) Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).

(16) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(17) UL C 192, 30.6.2012, str. 7.

(18) Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(19) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(20) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(21) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

whereas

(3) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 95/46/ES (4) je namenjena harmonizaciji varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri dejavnostih obdelave in zagotavljanju prostega pretoka osebnih podatkov med državami članicami.

- = -

(12) V členu 16(2) PDEU je navedeno, da Evropski parlament in svetdoločata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov.

- = -

(17) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in sveta (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije.
Uredbo (ES) št. 45/2001 in druge pravne akte Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba prilagoditi načelom in pravilom, določenim v tej uredbi, in jih uporabljati ob upoštevanju te uredbe.
Za zagotovitev trdnega in usklajenega okvira varstva podatkov v Uniji bi bilo treba po sprejetju te uredbe prilagoditi tudi Uredbo (ES) št. 45/2001, da bi se lahko začela uporabljati sočasno s to uredbo.

- = -

(19) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ter prosti pretok takih podatkov je urejeno v posebnem pravnem aktu Unije.
Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za dejavnosti obdelave v navedene namene.
Vendar pa bi moral obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov na podlagi te uredbe, kadar se uporablja za navedene namene, urejati bolj poseben pravni akt Unije, in sicer Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in sveta (7).
Države članice lahko pristojnim organom v smislu Direktive (EU) 2016/680 zaupajo naloge, ki se ne izvajajo nujno za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, tako da obdelava osebnih podatkov za te druge namene, kolikor spada na področje uporabe prava Unije, spada na področje uporabe te uredbe.

- = -

(21) Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in sveta (8), zlasti pravil o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev iz členov 12 do 15 navedene direktive.
Namen navedene direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z zagotavljanjem prostega pretoka storitev informacijske družbe med državami članicami.

- = -

(35) Osebni podatki v zvezi z zdravjem bi morali obsegati vse podatke o zdravstvenem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki razkrivajo informacije o njegovem preteklem, sedanjem ali prihodnjem telesnem ali duševnem zdravstvenem stanju.
To vključuje informacije o posamezniku, zbrane med registracijo za storitve zdravstvenega varstva ali njihovim zagotavljanjem zadevnemu posamezniku, kakor je določeno v Direktivi 2011/24/EU Evropskega parlamenta in sveta (9); številko, znak ali posebno oznako, dodeljeno posamezniku za njegovo edinstveno identifikacijo v zdravstvene namene; informacije, pridobljene s testiranjem ali preiskavo dela telesa ali telesne snovi, vključno z informacijami, pridobljenimi iz genetskih podatkov in bioloških vzorcev, in vse informacije o, na primer, bolezni, invalidnosti, tveganju za nastanek bolezni, zdravstveni anamnezi, kliničnem zdravljenju ali fiziološkem ali biomedicinskem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne glede na vir teh podatkov, na primer zdravnik ali drug zdravstveni delavec, bolnišnica, medicinski pripomoček ali diagnostični preskus in vitro.

- = -

(38) Otroci potrebujejo posebno varstvo v zvezi s svojimi osebnimi podatki, saj se morda manj zavedajo zadevnih tveganj, posledic in zaščitnih ukrepov in svojih pravic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.
Tako posebno varstvo bi moralo zadevati zlasti uporabo osebnih podatkov otrok v namene trženja ali ustvarjanja osebnostnih ali uporabniških profilov in zbiranje osebnih podatkov v zvezi z otroci pri uporabi storitev, ki se nudijo neposredno otroku.
Privolitev nosilca starševske odgovornosti ne bi smela biti potrebna v okviru storitev preventive ali svetovanja, ki se nudijo neposredno otroku.

- = -

(42) Kadar obdelava temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v dejanje obdelave.
Zlasti v okviru pisne izjave o drugi zadevi bi morali zaščitni ukrepi zagotoviti, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaveda dejstva, da daje privolitev in v kakšnem obsegu jo daje.
V skladu z Direktivo sveta 93/13/EGS (10) bi moral upravljavec vnaprej pripraviti izjavo o privolitvi, ki bi morala biti v razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku in ne bi smela vsebovati nedovoljenih pogojev.
Da bi posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko dal ozaveščeno privolitev, bi moral poznati vsaj identiteto upravljavca in namene obdelave osebnih podatkov.
Privolitev se ne bi smela šteti za prostovoljno, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nima možnosti dejanske ali prostovoljne izbire ali privolitve ne more zavrniti ali preklicati brez škode.

- = -

(54) Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov je lahko potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Za takšno obdelavo bi morali veljati ustrezni in posebni ukrepi za zaščito pravic in svoboščin posameznikov.
V zvezi s tem bi bilo treba pojem „javno zdravje“ razlagati, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in sveta (11), kjer pomeni vse elemente, povezane z zdravjem, in sicer zdravstveno stanje, vključno z obolevnostjo in invalidnostjo, determinante, ki vplivajo na zdravstveno stanje, potrebe zdravstvenega varstva, vire, namenjene zdravstvenemu varstvu, zagotavljanje in splošni dostop do zdravstvenega varstva, pa tudi izdatke in financiranje zdravstvenega varstva ter vzroke smrtnosti.
Zaradi take obdelave podatkov v zvezi z zdravjem iz razlogov javnega interesa tretje osebe, kot so delodajalci ali zavarovalnice in bančne družbe, ne bi smele obdelovati osebnih podatkov v druge namene.

- = -

(83) Za ohranitev varnosti in preprečitev obdelave, ki bi pomenila kršitev te uredbe, bi moral upravljavec ali obdelovalec oceniti tveganje, povezano z obdelavo, in izvesti ukrepe za ublažitev tega tveganja, na primer šifriranje.
Ti ukrepi bi morali zagotavljati ustrezno raven varnosti, vključno z zaupnostjo, ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja glede na tveganja in naravo osebnih podatkov, ki jih je treba varovati.
Pri oceni tveganja v zvezi z varstvom podatkov bi bilo treba pozornost posvetiti tveganjem, ki jih pomeni obdelava osebnih podatkov, kot so nenamerno ali nezakonito uničenje, izguba, sprememba, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kar lahko zlasti povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo.

- = -

(84) Za povečanje skladnosti s to uredbo, kadar bodo dejanja obdelave verjetno povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, bi moral biti upravljavec odgovoren za izvedbo ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, da bi ocenili predvsem izvor, naravo, posebnost in resnost tega tveganja.
Rezultat ocene bi bilo treba upoštevati pri določitvi ustreznih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da bi dokazali, da je obdelava osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
Kadar se na podlagi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov ugotovi, da dejanja obdelave predstavljajo veliko tveganje, ki ga upravljavec ne more ublažiti z ustreznimi ukrepi v smislu razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja, bi se bilo treba pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom.

- = -

(94) Kadar ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov pokaže, da bi zaradi neobstoječih zaščitnih ukrepov, varnostnih ukrepov in mehanizmov za ublažitev tveganja obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, in upravljavec meni, da tveganja ni mogoče ublažiti z razumnimi sredstvi v smislu razpoložljivih tehnologij in stroškov izvajanja, bi moralo biti pred začetkom dejavnosti obdelave opravljeno posvetovanje z nadzornim organom.
Za tako veliko tveganje je verjetno, da izhaja iz določenih vrst obdelave ter določenega obsega in pogostosti obdelave, kar lahko povzroči tudi škodo za pravice in svoboščine posameznika ali poseg vanje.
Nadzorni organ bi se moral na zahtevo po posvetovanju odzvati v določenem obdobju.
Vendar odsotnost odziva nadzornega organa v tem obdobju ne bi smela posegati v kakršno koli posredovanje tega organa v skladu z njegovimi nalogami in pooblastili iz te uredbe, vključno s pooblastilom za prepoved dejanj obdelave.
Rezultat ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, ki se izvede v zvezi z zadevno obdelavo, se lahko kot del tega postopka posvetovanja predloži nadzornemu organu, zlasti ukrepi, ki so predvideni za ublažitev tveganja za pravice in svoboščine posameznikov.

- = -

(95) Obdelovalec bi moral upravljavcu po potrebi in na zahtevo pomagati pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz izvedbe ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodnega posvetovanja z nadzornim organom.

- = -

(96) Prav tako bi bilo treba opraviti posvetovanje z nadzornim organom pri oblikovanju zakonodajnega ali regulativnega ukrepa o obdelavi osebnih podatkov, da bi zagotovili skladnost načrtovane obdelave s to uredbo in zlasti ublažili tveganje za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

- = -

(99) Pri oblikovanju kodeksov ravnanja ali pri njihovem spreminjanju ali razširjanju bi se morala združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, posvetovati z zadevnimi deležniki, po možnosti tudi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ter upoštevati prejete prispevke in izražena stališča v odziv na taka posvetovanja.

- = -

(105) Poleg mednarodnih zavez, ki jih sprejme tretja država ali mednarodna organizacija, bi morala Komisija upoštevati tudi obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti v povezavi z varstvom osebnih podatkov, ter izvajanje takih obveznosti.
Upoštevati bi bilo treba zlasti pristop tretje države h Konvenciji sveta Evrope z dne 28.
januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in Dodatnemu protokolu h Konvenciji.
Pri oceni ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah bi se Komisija morala posvetovati z odborom.

- = -

(106) Komisija bi morala spremljati delovanje sklepov o ravni varstva v tretji državi, na ozemlju ali v določenem sektorju v tretji državi ali mednarodni organizaciji, in spremljati delovanje odločitev, sprejetih na podlagi člena 25(6) ali člena 26(4) Direktive 95/46/ES.
V svojih sklepih o ustreznosti bi morala Komisija zagotoviti mehanizem za redno pregledovanje njihovega delovanja.
Te redne preglede bi bilo treba izvajati v posvetovanju z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo ter hkrati upoštevati vsa ustrezna dogajanja v tretji državi ali mednarodni organizaciji.
Komisija bi morala za namene spremljanja in izvajanja rednih pregledov upoštevati stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta in sveta ter drugih ustreznih organov in virov.
Komisija bi morala v razumnem roku oceniti delovanje navedenih sklepov in o zadevnih ugotovitvah poročati odboru v smislu Uredbe (EU) št. 182/2001 Evropskega parlamenta in sveta (12), kakor je ustanovljen s to uredbo, Evropskemu parlamentu in svetu.

- = -

(107) Komisija lahko ugotovi, da tretja država, ozemlje ali določen sektor v tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva podatkov.
Posledično bi se moral prenos osebnih podatkov v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo prepovedati, razen če so izpolnjene zahteve iz te uredbe v zvezi s prenosi ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z zavezujočimi poslovnimi pravili in odstopanji za posebne primere.
V takem primeru bi moralo biti predvideno posvetovanje med Komisijo in takimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.
Komisija bi morala tretjo državo ali mednarodno organizacijo pravočasno obvestiti o zadevnih razlogih in z njo začeti posvetovanja za izboljšanje stanja.

- = -

(129) Za zagotovitev doslednega spremljanja in izvajanja te uredbe v vsej Uniji bi morali biti naloge in učinkovita pooblastila nadzornih organov v vseh državah članicah enaki, vključno s pooblastili za preiskovanje, popravljalnimi pooblastili in sankcijami ter pooblastili v zvezi z dovoljenji in svetovalnimi pristojnostmi, zlasti v primerih pritožb posameznikov, hkrati pa ne bi smeli vplivati na pooblastila organov, pristojnih za pregon v skladu s pravom držav članic, da sodne organe opozorijo na kršitve te uredbe in sodelujejo v sodnih postopkih.
Taka pooblastila bi morala vključevati tudi pooblastilo za uvedbo začasne ali dokončne omejitve ali prepoved obdelave.
Države članice lahko določijo še druge naloge, povezane z varstvom osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
Pooblastila nadzornih organov bi bilo treba izvajati nepristransko, pravično in v razumnem roku v skladu z ustreznimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v pravu Unije in pravu držav članic.
Zlasti bi moral biti vsak ukrep ustrezen, potreben in sorazmeren, da se zagotovi skladnost s to uredbo, pri tem pa se upoštevajo okoliščine posameznega primera, spoštuje pravica vsake osebe, da izrazi svoje mnenje, preden se sprejme kakršen koli posamezen ukrep, ki bi imel zanjo negativne posledice, ter preprečijo nepotrebni stroški in pretirane nevšečnosti za vpletene osebe.
Preiskovalna pooblastila glede dostopa v prostore bi bilo treba izvajati v skladu s posebnimi zahtevami postopkovnega prava držav članic, kot je na primer zahteva pridobitve predhodnega sodnega dovoljenja.
Vsak pravno zavezujoč ukrep nadzornega organa bi moral biti v pisni obliki, jasen in nedvoumen, v njem pa bi morala biti navedena nadzorni organ, ki je ukrep izdal, in datum izdaje ukrepa, podpisati bi ga moral vodja ali član nadzornega organa, ki ga ta pooblasti, vsebovati bi moral razloge za ukrep ter sklic na pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
To ne bi smelo izključevati dodatnih zahtev v skladu s postopkovnim pravom držav članic.
Sprejetje pravno zavezujoče odločitve pomeni, da je lahko v državi članici nadzornega organa, ki jo je sprejel, predmet sodne presoje.

- = -

(139) Za spodbujanje dosledne uporabe te uredbe bi bilo treba odbor ustanoviti kot neodvisen organ Unije.
Odbor bi moral biti zaradi doseganja svojih ciljev pravna oseba.
Zastopati bi ga moral njegov predsednik.
Moral bi nadomestiti Delovno skupino za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno z Direktivo 95/46/ES.
Sestavljati bi ga morali vodje nadzornega organa vsake države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali njihovi predstavniki.
Komisija bi morala pri dejavnostih odbora sodelovati brez glasovalnih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa bi moral imeti posebne glasovalne pravice.
Odbor bi moral prispevati k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji, vključno s svetovanjem Komisiji, zlasti o ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah, in spodbujanjem sodelovanja nadzornih organov v vsej Uniji.
Pri opravljanju svojih nalog bi moral delovati neodvisno.

- = -

(143) Katera koli fizična ali pravna oseba ima pravico, da pred Sodiščem pod pogoji iz člena 263 PDEU vloži ničnostno tožbo zoper odločitve odbora.
Zadevni nadzorni organi, ki želijo take odločitve izpodbijati, morajo kot njihovi naslovniki v skladu s členom 263 PDEU tožbo vložiti v dveh mesecih po tem, ko so bili o njih uradno obveščeni.
Kadar se odločitve odbora podatkov nanašajo neposredno in posamično na upravljavca, obdelovalca ali pritožnika, lahko ta vloži ničnostno tožbo zoper te odločitve, to pa mora v skladu s členom 263 PDEU storiti v dveh mesecih od objave teh odločitev na spletnem mestu odbora.
Brez poseganja v to pravico na podlagi člena 263 PDEU, bi morala imeti vsaka fizična ali pravna oseba na voljo učinkovito pravno sredstvo pred pristojnim nacionalnim sodiščem zoper odločitev nadzornega organa, ki ima pravne učinke za to osebo.
Taka odločitev se nanaša zlasti na izvajanje preiskovalnih pooblastil nadzornega organa, popravljalnih pooblastil in pooblastil v zvezi z dovoljenji ali na zavržene ali zavrnjene pritožbe.
Vendar pa pravica do učinkovitega pravnega sredstva ne zajema ukrepov nadzornih organov, ki niso pravno zavezujoči, kot so mnenja, ki jih izdajo nadzorni organi, ali njihovi nasveti.
Za postopke zoper nadzorni organ bi morala biti pristojna sodišča države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež, izvajati pa bi se morali v skladu s postopkovnim pravom te države članice.
Ta sodišča bi morala izvajati polno pristojnost, ki bi morala vključevati pristojnost za preučitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na dejstva in zakonodajo v zvezi z zadevnim sporom.

- = -

(147) Kjer so v tej uredbi določena posebna pravila glede pristojnosti, zlasti kar zadeva postopke za uveljavljanje pravnega sredstva, tudi odškodnine zoper upravljavca ali obdelovalca, splošna pravila glede pristojnosti, na primer iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta (13), ne bi smela posegati v uporabo teh posebnih pravil.

- = -

(154) Ta uredba omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov pri uporabi določb iz te uredbe.
Dostop javnosti do uradnih dokumentov se lahko šteje, da je v javnem interesu.
Osebne podatke v dokumentih, s katerimi razpolaga javni organ ali telo, bi moral ta organ ali telo imeti možnost javno razkriti, če je to v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za ta javni organ ali telo.
S tovrstno zakonodajo bi bilo treba dostop javnosti do uradnih dokumentov in ponovno uporabo informacij javnega sektorja uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov, zato so v njej lahko določene potrebne uskladitve s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
Sklicevanje na javne organe in telesa v tem okviru bi moralo vključevati vse organe ali druga telesa, zajeta s pravom držav članic o dostopu javnosti do dokumentov.
Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in sveta (14) ne obravnava in na noben način ne vpliva na stopnjo varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo določata pravo Unije in pravo držav članic, ter zlasti ne spreminja obveznosti in pravic iz te uredbe.
Navedena direktiva se zlasti ne bi smela uporabljati za dokumente, do katerih ni dostopa ali do katerih režimi dostopa omejujejo dostop zaradi varstva osebnih podatkov, ter dele dokumentov, do katerih ti režimi dovoljujejo dostop, vendar vsebujejo osebne podatke, katerih ponovna uporaba je z zakonom opredeljena kot nezdružljiva s pravom o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

- = -

(161) Za namen privolitve v udeležbo pri znanstveno-raziskovalnih dejavnostih v okviru kliničnega preskušanja bi se morale uporabljati ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in sveta (15).

- = -

(163) Zaupne informacije, ki jih statistični organi Unije in nacionalni statistični organi zberejo zaradi priprave uradne evropske in nacionalne statistike, bi bilo treba zaščititi.
Evropsko statistiko bi bilo treba razvijati, pripravljati in razširjati v skladu s statističnimi načeli iz člena 338(2) PDEU, nacionalna statistika pa bi morala biti skladna tudi s pravom države članice.
V Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in sveta (16) so določene nadaljnje natančnejše ureditve glede statistične zaupnosti evropske statistike.

- = -

(166) Da se dosežejo cilji te uredbe, in sicer da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov in zlasti njihova pravica do varstva osebnih podatkov ter da se zagotovi prosti pretok osebnih podatkov v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte.
Zlasti bi bilo treba sprejeti delegirane akte, kar zadeva merila in zahteve v zvezi z mehanizmi potrjevanja, informacijami, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopki za določitve takšnih ikon.
Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov.
Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

- = -

(172) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je mnenje podal 7.
marca 2012 (17).

- = -

(173) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse zadeve, ki zadevajo varstvo temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov, za katere ne veljajo posebne obveznosti z istim ciljem iz Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in sveta (18), vključno z obveznostmi za upravljavca in pravicami posameznikov.
Za pojasnitev povezave med to uredbo in Direktivo 2002/58/ES bi bilo treba navedeno direktivo ustrezno spremeniti.
Ko bo ta uredba sprejeta, bi bilo treba pregledati Direktivo 2002/58/ES, zlasti da se zagotovi skladnost s to uredbo –

- = -

dal 2004 diritto e informatica