interactive GDPR 2016/0679 SL

(a)	obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki („zakonitost, pravičnost in preglednost“);

(b)

zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni („omejitev namena“);

(c)	ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“);

(d)	točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo („točnost“);

(e)

hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko shranjujejo za daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki („omejitev shranjevanja“);

(f)	obdelujejo se na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi („celovitost in zaupnost“).

2. Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati („odgovornost“).

Člen 6

Zakonitost obdelave

1. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)	posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)	obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)	obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)	obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)	obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)

obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

2. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

3. Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

(a)	pravom Unije; ali

(b)	pravom države članice, ki velja za upravljavca.

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je ta v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

4. Kadar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, kar predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1), upravljavec, da bi ocenil, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, med drugim upošteva:

(a)	kakršno koli povezavo med nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani, in nameni načrtovane nadaljnje obdelave;

(b)	okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti kar zadeva razmerje med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem;

(c)	naravo osebnih podatkov, zlasti ali se obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov v skladu s členom 9 ali pa se obdelujejo osebni podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški v skladu s členom 10;

(d)	morebitne posledice načrtovane nadaljnje obdelave za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;

(e)	obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, ki lahko vključujejo šifriranje ali psevdonimizacijo.

Člen 7

Pogoji za privolitev

1. Kadar obdelava temelji na privolitvi, mora biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov.

2. Če je privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dana v pisni izjavi, ki se nanaša tudi na druge zadeve, se zahteva za privolitev predloži na način, ki se jasno razlikuje od drugih zadev, v razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku. Deli take izjave, ki predstavljajo kršitev te uredbe, niso zavezujoči.

3. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da svojo privolitev kadar koli prekliče. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. O tem se pred privolitvijo obvesti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki. Privolitev je enako enostavno preklicati kot dati.

4. Pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, se med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov, ki ni potrebna za izvedbo zadevne pogodbe.

Člen 8

Pogoji, ki se uporabljajo za privolitev otroka v zvezi s storitvami informacijske družbe

1. Kadar se uporablja točka (a) člena 6(1), je v zvezi s storitvami informacijske družbe, ki se ponujajo neposredno otroku, obdelava osebnih podatkov otroka zakonita, kadar ima otrok vsaj 16 let. Kadar je otrok mlajši od 16 let, je takšna obdelava zakonita le, če in kolikor takšno privolitev da ali odobri nosilec starševske odgovornosti za otroka.

Države članice lahko za te namene z zakonom določijo nižjo starost, če ta starost ni nižja od 13 let.

2. Upravljavec si ob upoštevanju razpoložljive tehnologije v takih primerih razumno prizadeva za preveritev, ali je nosilec starševske odgovornosti za otroka dal ali odobril privolitev.

3. Odstavek 1 ne vpliva na splošno pogodbeno pravo držav članic, kot so pravila o veljavnosti, oblikovanju ali učinku pogodbe v zvezi z otrokom.

Člen 12

Pregledne informacije, sporočila in načini za uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1. Upravljavec sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, vse informacije iz členov 13 in 14 ter sporočila iz členov 15 do 22 in 34, povezana z obdelavo, v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku, kar velja zlasti za vse informacije, namenjene posebej otroku. Informacije se posredujejo v pisni obliki ali z drugimi sredstvi, vključno, kjer je ustrezno z elektronskimi sredstvi. Na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko informacije predložijo ustno, pod pogojem, da se identiteta posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dokaže z drugimi sredstvi.

2 Upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, olajša uresničevanje njegovih pravic iz členov 15 do 22. V primerih iz člena 11(2) upravljavec ne zavrne ukrepanja na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, za uresničevanje njegovih pravic iz členov 15 do 22, razen če upravljavec dokaže, da ne more identificirati posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3. Upravljavec informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. Upravljavec obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vsakem takem podaljšanju v enem mesecu po prejemu zahteve skupaj z razlogi za zamudo. Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahtevo predloži z elektronskimi sredstvi, se informacije, kadar je mogoče, zagotovijo z elektronskimi sredstvi, razen če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne zahteva drugače.

4. Če upravljavec ne ukrepa na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec takega posameznika brez odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve, obvesti o razlogih za neukrepanje ter o možnosti vložitve pritožbe pri nadzornem organu in možnosti uveljavljanja pravnih sredstev.

5. Informacije, zagotovljene na podlagi členov 13 in 14, ter vsa sporočila in ukrepi, sprejeti na podlagi členov 15 do 22 in 34, se zagotovijo brezplačno. Kadar so zahteve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno neutemeljene ali pretirane zlasti ker se ponavljajo, lahko upravljavec:

(a)	zaračuna razumno pristojbino, pri čemer upošteva upravne stroške posredovanja informacij ali sporočila ali izvajanja zahtevanega ukrepa, ali

(b)	zavrne ukrepanje v zvezi z zahtevo.

Upravljavec nosi dokazno breme, da je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana.

6. Brez poseganja v člen 11 lahko upravljavec, kadar ima upravičen dvom v zvezi z identiteto posameznika, ki predloži zahtevo iz členov 15 do 21, zahteva zagotovitev dodatnih informacij, ki so potrebne za potrditev identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

7. Informacije, ki se zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 13 in 14 se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se v jasno razvidni, razumljivi in berljivi obliki zagotovi smiseln pregled načrtovane obdelave. Kadar so ikone navedene v elektronski obliki, so strojno berljive.

8. Komisija je v skladu s členom 92 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov z namenom določitve informacije, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopkov za določitev standardiziranih ikon.

Oddelek 2

Informacije in dostop do osebnih podatkov

Člen 14

Informacije, ki jih je treba zagotoviti, kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo

1. Kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi naslednje informacije:

(a)	istovetnost in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b)	kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c)	namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)	vrste zadevnih osebnih podatkov;

(e)	uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, kadar obstajajo;

(f)

kadar je ustrezno, informacije o tem, da namerava upravljavec prenesti osebne podatke uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ter o obstoju ali neobstoju sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo.

2. Upravljavec poleg informacij iz odstavka 1 posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi naslednje informacije, ki so potrebne za zagotavljanje poštene in pregledne obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki:

(a)	obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(b)	kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(c)	obstoj pravice, da se od upravljavca zahtevajo dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in obstoj pravice do ugovora obdelavi ter pravice do prenosljivosti podatkov;

(c)	kadar obdelava temelji na točki (a) člena 6(1) ali točki (a) člena 9(2), obstoj pravice, da se lahko privolitev kadar koli prekliče, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica;

(e)	pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(f)	od kje izvirajo osebni podatki in po potrebi, ali izvirajo iz javno dostopnih virov, in

(g)	obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3. Upravljavec zagotovi informacije iz odstavkov 1 in 2:

(a)	v razumnem roku po prejemu osebnih podatkov, vendar najpozneje v enem mesecu, pri čemer se upoštevajo posebne okoliščine, v katerih se obdelujejo osebni podatki;

(b)	če se bodo osebni podatki uporabili za komuniciranje s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, najpozneje ob prvem komuniciranju s tem posameznikom, ali

(c)	če je predvideno razkritje drugemu uporabniku, najpozneje ob prvem razkritju osebnih podatkov.

4. Kadar namerava upravljavec nadalje obdelovati osebne podatke za namen, ki ni namen, za katerega so bili osebni podatki pridobljeni, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred tako nadaljnjo obdelavo zagotovi informacije o tem drugem namenu in vse nadaljnje relevantne informacije iz odstavka 2.

5. Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, kadar in kolikor:

(a)	posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije;

(b)

se izkaže, da je zagotavljanje takih informacij nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor, zlasti pri obdelavi v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene, pod pogoji in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov iz člena 89(1) ali kolikor bi obveznost iz odstavka 1 tega člena lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave. V takih primerih upravljavec sprejme ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi tako, da informacije objavi;

(c)	je pridobitev ali razkritje izrecno določeno s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca in s katerim so določeni ustrezni ukrepi za zaščito zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(d)	morajo osebni podatki ostati zaupni ob upoštevanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, vključno s statutarno obveznostjo varovanja skrivnosti.

Člen 15

Pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

(a)	namene obdelave;

(b)	vrste zadevnih osebnih podatkov;

(c)	uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

(d)	kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

(e)	obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

(f)	pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

(g)	kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

(h)	obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2. Kadar se osebni podatki prenesejo v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico biti obveščen o ustreznih zaščitnih ukrepih v skladu s členom 46 v zvezi s prenosom.

3. Upravljavec zagotovi kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Za dodatne kopije, ki jih zahteva posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko upravljavec zaračuna razumno pristojbino ob upoštevanju upravnih stroškov. Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahtevo predloži z elektronskimi sredstvi, in če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne zahteva drugače, se informacije zagotovijo v elektronski obliki, ki je splošno uporabljana.

4. Pravica do pridobitve kopije iz odstavka 3 ne vpliva negativno na pravice in svoboščine drugih.

Oddelek 3

Popravek in izbris

Člen 16

Pravica do popravka

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave.

Člen 17

Pravica do izbrisa („pravica do pozabe“)

1. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

(a)	osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

(b)	posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

(c)	posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

(d)	osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

(e)	osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

(f)	osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

2. Kadar upravljavec objavi osebne podatke in je v skladu z odstavkom 1 osebne podatke obvezan izbrisati, ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja sprejme razumne ukrepe, vključno s tehničnimi, da upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvesti, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, od njih zahteva, naj izbrišejo morebitne povezave do teh osebnih podatkov ali njihove kopije.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je obdelava potrebna:

(a)	za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

(b)	za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

(c)	iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

(d)	za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

(e)	za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Člen 23

Omejitve

1. Pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca ali obdelovalca podatkov, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov 12 do 22 in člena 34, pa tudi člena 5, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 12 do 22, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje:

(a)	državne varnosti;

(b)

obrambe;

(c)	javne varnosti;

(d)	preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;

(e)	drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami, javnim zdravjem in socialno varnostjo;

(f)	varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka;

(g)	preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v zakonsko urejenih poklicih;

(h)	spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz točk (a) do (e) in (g);

(i)	varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih;

(j)	uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov.

2. Zlasti vsak zakonodajni ukrep iz odstavka 1 vsebuje posebne določbe vsaj, kjer je ustrezno, glede:

(a)	namenov obdelave ali vrst obdelave;

(b)	vrst osebnih podatkov;

(c)	obsega uvedenih omejitev;

(d)	zaščitnih ukrepov za preprečitev zlorab ali nezakonitega dostopa ali prenosa;

(e)	natančnejše ureditve upravljavca ali vrst upravljavcev;

(f)	obdobij hrambe in veljavnih zaščitnih ukrepov, pri čemer se upoštevajo narava, obseg in nameni obdelave ali vrste obdelave;

(g)	tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter

(h)	pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da so obveščeni o omejitvi, razen če bi to posegalo v namen omejitve.

POGLAVJE IV

Upravljavec in obdelovalec

Oddelek 1

Splošne obveznosti

Člen 24

Odgovornost upravljavca

1. Ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati, da obdelava poteka v skladu s to uredbo. Ti ukrepi se pregledajo in dopolnijo, kjer je to potrebno.

2. Kadar je to sorazmerno glede na dejavnosti obdelave, ukrepi iz odstavka 1 vključujejo izvajanje ustreznih politik za varstvo podatkov s strani upravljavca.

3. Zavezanost k odobrenim kodeksom ravnanja iz člena 40 ali izvajanje odobrenega mehanizma potrjevanja iz člena 42 se lahko uporabi za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti upravljavca.

Člen 25

Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov

1. Ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki so povezana z obdelavo in se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec tako v času določanja sredstev obdelave kot tudi v času same obdelave izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, kot je psevdonimizacija, ki so oblikovani za učinkovito izvajanje načel varstva podatkov, kot je načelo najmanjšega obsega podatkov, ter v obdelavo vključi potrebne zaščitne ukrepe, da se izpolnijo zahteve te uredbe in zaščitijo pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

2. Upravljavec izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi, da se privzeto obdelajo samo osebni podatki, ki so potrebni za vsak poseben namen obdelave. Ta obveznost velja za količino zbranih osebnih podatkov, obseg njihove obdelave, obdobje njihove hrambe in njihovo dostopnost. S takšnimi ukrepi se zagotovi zlasti, da osebni podatki niso samodejno dostopni nedoločenemu številu posameznikov brez posredovanja zadevnega posameznika.

3. Odobreni mehanizem potrjevanja v skladu s členom 42 se lahko uporabi za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 28

Obdelovalec

1. Kadar se obdelava izvaja v imenu upravljavca, ta sodeluje zgolj z obdelovalci, ki zagotovijo zadostna jamstva za izvedbo ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov na tak način, da obdelava izpolnjuje zahteve iz te uredbe in zagotavlja varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2. Obdelovalec ne zaposli drugega obdelovalca brez predhodnega posebnega ali splošnega pisnega dovoljenja upravljavca. V primeru splošnega pisnega dovoljenja obdelovalec upravljavca obvesti o vseh nameravanih spremembah glede zaposlitve dodatnih obdelovalcev ali njihove zamenjave, s čimer se upravljavcu omogoči, da nasprotuje tem spremembam.

3. Obdelavo s strani obdelovalca ureja pogodba ali drug pravni akt v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki določa obveznosti obdelovalca do upravljavca, v katerem so določeni vsebina in trajanje obdelave, narava in namen obdelave, vrsta osebnih podatkov, kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter obveznosti in pravice upravljavca. Ta pogodba ali drug pravni akt zlasti določa, da obdelovalec:

(a)

osebne podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca, vključno glede prenosov osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, razen če to od njega zahteva pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za obdelovalca; v slednjem primeru obdelovalec o tej pravni zahtevi pred obdelavo podatkov obvesti upravljavca, razen če zadevno pravo prepoveduje takšno obvestilo na podlagi pomembnih razlogov v javnem interesu;

(b)	zagotovi, da so osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov, zavezane k zaupnosti ali jih k zaupnosti zavezuje ustrezen zakon;

(c)	sprejme vse ukrepe, potrebne v skladu s členom 32;

(d)	spoštuje pogoje iz odstavkov 2 in 4 za zaposlitev drugega obdelovalca;

(e)	ob upoštevanju narave obdelave pomaga upravljavcu z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, kolikor je to mogoče, pri izpolnjevanju njegovih obveznosti, da odgovori na zahteve za uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz poglavja III;

(f)	upravljavcu pomaga pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 32 do 36 ob upoštevanju narave obdelave in informacij, ki so dostopne obdelovalcu;

(g)	v skladu z odločitvijo upravljavca izbriše ali vrne vse osebne podatke upravljavcu po zaključku storitev v zvezi z obdelavo ter uniči obstoječe kopije, razen če pravo Unije ali pravo države članice predpisuje shranjevanje osebnih podatkov;

(h)	da upravljavcu na voljo vse informacije, potrebne za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti iz tega člena, ter upravljavcu ali drugemu revizorju, ki ga pooblasti upravljavec, omogoči izvajanje revizij, tudi pregledov, in pri njih sodeluje.

V zvezi s točko (h) prvega pododstavka obdelovalec nemudoma obvesti upravljavca, če po njegovem mnenju navodilo krši to uredbo ali druge določbe Unije ali predpisov držav članic o varstvu podatkov.

4. Kadar obdelovalec zadolži drugega obdelovalca za izvajanje specifičnih dejavnosti obdelave v imenu upravljavca, za tega drugega obdelovalca na podlagi pogodbe ali drugega pravnega akta v skladu s pravom Unije ali pravom države članice veljajo enake obveznosti varstva podatkov, kot so določene v pogodbi ali drugem pravnem aktu med upravljavcem in obdelovalcem iz odstavka 3, zlasti za zagotovitev zadostnih jamstev za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov na tak način, da bo obdelava izpolnjevala zahteve iz te uredbe. Kadar ta drugi obdelovalec ne izpolni obveznosti varstva podatkov, prvi obdelovalec še naprej v celoti odgovarja upravljavcu za izpolnjevanje obveznosti drugega obdelovalca.

5. Zavezanost k odobrenemu kodeksu ravnanja iz člena 40 ali izvajanje odobrenega mehanizma potrjevanja iz člena 42 s strani obdelovalca se lahko uporabi za dokazovanje zagotavljanja zadostnih jamstev iz odstavkov 1 in 4 tega člena.

6. Brez poseganja v individualno pogodbo med upravljavcem in obdelovalcem lahko pogodba ali drug pravni akt iz odstavkov 3 in 4 tega člena v celoti ali delno temelji na standardnih pogodbenih določilih iz odstavkov 7 in 8 tega člena, tudi ko so del potrdila, izdanega upravljavcu ali obdelovalcu v skladu s členoma 42 in 43.

7. Komisija lahko določi standardna pogodbena določila za zadeve iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

8. Nadzorni organ lahko sprejme standardna pogodbena določila za zadeve iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 63.

9. Pogodba ali drug pravni akt iz odstavkov 3 in 4 je v pisni obliki, vključno z elektronsko obliko.

10. Brez poseganja v člene 82, 83 in 84, če obdelovalec krši to uredbo s tem, ko določi namene in sredstva obdelave, se obdelovalec šteje za upravljavca v zvezi s to obdelavo.

Člen 32

Varnost obdelave

1. Ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, upravljavec in obdelovalec z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskimi ukrepov zagotovita ustrezno raven varnosti glede na tveganje, vključno med drugim z naslednjimi ukrepi, kot je ustrezno:

(a)	psevdonimizacijo in šifriranjem osebnih podatkov;

(b)	zmožnostjo zagotoviti stalno zaupnost, celovitost, dostopnost in odpornost sistemov in storitev za obdelavo;

(c)	zmožnostjo pravočasno povrniti razpoložljivost in dostop do osebnih podatkov v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta;

(d)	postopkom rednega testiranja, ocenjevanja in vrednotenja učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotavljanje varnostni obdelave.

2. Pri določanju ustrezne ravni varnosti se upoštevajo zlasti tveganja, ki jih pomeni obdelava, zlasti zaradi nenamernega ali nezakonitega uničenja, izgube, spremembe, nepooblaščenega razkritja ali dostopa do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani.

3. Zavezanost k odobrenemu kodeksu ravnanja iz člena 40 ali izvajanje odobrenega mehanizma potrjevanja iz člena 42 se lahko uporabi za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1 tega člena.

4. Upravljavec in obdelovalec zagotovita, da katera koli fizična oseba, ki ukrepa pod vodstvom upravljavca ali obdelovalca, ki ima dostop do osebnih podatkov, slednjih ne sme obdelati brez navodil upravljavca, razen če to od nje zahteva pravo Unije ali pravo države članice.

Člen 35

Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov

1. Kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov. V eni oceni je lahko obravnavan niz podobnih dejanj obdelave, ki predstavljajo podobna velika tveganja.

2 Upravljavec pri izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov za mnenje zaprosi pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kjer je ta imenovana.

3. Ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov iz odstavka 1 se zahteva zlasti v primeru:

(a)	sistematičnega in obsežnega vrednotenja osebnih vidikov v zvezi s posamezniki, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve, ki imajo pravne učinke v zvezi s posameznikom ali nanj na podoben način znatno vplivajo;

(b)	obsežne obdelave posebnih vrst podatkov iz člena 9(1) ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10, ali

(c)	obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.

4. Nadzorni organ določi in objavi seznam vrst dejanj obdelave, za katere velja zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu z odstavkom 1. Nadzorni organ te sezname posreduje odboru iz člena 68.

5. Nadzorni organ lahko tudi določi in objavi seznam vrst dejanj obdelave, za katere ne velja zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov. Nadzorni organ te sezname posreduje odboru.

6. Pristojni nadzorni organ pred sprejetjem seznamov iz odstavkov 4 in 5 uporabi mehanizem za skladnost iz člena 63, kadar taki seznami vključujejo dejavnosti obdelave, ki so povezane z nudenjem blaga ali storitev posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ali s spremljanjem njihovega ravnanja v več državah članicah ali pa lahko znatno vplivajo na prosti pretok osebnih podatkov v Uniji.

7. Ocena zajema vsaj:

(a)	sistematičen opis predvidenih dejanj obdelave in namenov obdelave, kadar je ustrezno pa tudi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec;

(b)	oceno potrebnosti in sorazmernosti dejanj obdelave glede na njihov namen;

(c)	oceno tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1, ter

(d)

ukrepe za obravnavanje tveganj, vključno z zaščitnimi ukrepi, varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti s to uredbo, ob upoštevanju pravic in zakonitih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih oseb, ki jih to zadeva.

8. Pri ocenjevanju učinka dejanj obdelave, ki jih izvajajo upravljavci ali obdelovalci, opravljenem zlasti za namene ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, se upošteva, ali zadevni upravljavci ali obdelovalci spoštujejo odobrene kodekse ravnanja iz člena 40.

9. Po potrebi upravljavec glede predvidene obdelave zaprosi za mnenje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali njihovih predstavnikov, brez poseganja v zaščito komercialnega ali javnega interesa ali varnost dejanj obdelave.

10. Kadar je pravna podlaga za obdelavo v skladu s točko (c) ali (e) člena 6(1) pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca, to pravo ureja zadevno posebno dejanje obdelave ali niz zadevnih dejanj obdelave, in je bila ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov že izvedena v okviru splošne ocene učinkov med sprejemanjem te pravne podlage, se odstavki 1 do 7 ne uporabljajo, razen če države članice menijo, da je treba tako oceno opraviti pred dejavnostmi obdelave.

11. Upravljavec po potrebi opravi pregled, da bi ocenil, ali obdelava poteka v skladu z oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov vsaj takrat, ko se spremeni tveganje, ki ga predstavljajo dejanja obdelave.

Člen 36

Predhodno posvetovanje

1. Upravljavec se pred obdelavo posvetuje z nadzornim organom, kadar je iz ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 razvidno, da bi obdelava povzročila veliko tveganje, če upravljavec ne bi sprejel ukrepov za ublažitev tveganja.

2. Kadar nadzorni organ meni, da bi predvidena obdelava iz odstavka 1 kršila to uredbo, zlasti kadar upravljavec ni ustrezno opredelil ali ublažil tveganja, nadzorni organ v roku do osmih tednov po prejemu zahteve za posvetovanje pisno svetuje upravljavcu, kadar je ustrezno, pa tudi obdelovalcu, in lahko uporabi katero koli pooblastilo iz člena 58. To obdobje se lahko ob upoštevanju kompleksnosti predvidene obdelave podaljša za nadaljnjih šest tednov. Nadzorni organ o vsakem takem podaljšanju obvesti upravljavca in, kadar je potrebno, obdelovalca v enem mesecu od prejema zahteve za posvetovanje, skupaj z razlogi za zamudo. Ta rok se lahko začasno odloži, dokler nadzorni organ ne pridobi informacij, ki jih je zahteval za namene posvetovanja.

3. Pri posvetovanju z nadzornim organom v skladu z odstavkom 1 upravljavec nadzornemu organu predloži:

(a)	kadar je ustrezno, dolžnosti upravljavca, skupnih upravljavcev in obdelovalcev, vključenih v obdelavo, zlasti pri obdelavi v povezani družbi;

(b)	namene in sredstva predvidene obdelave;

(c)	ukrepe in zaščitne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo;

(d)	kadar je ustrezno, kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(e)	oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 in

(f)	vsakršne druge informacije, ki jih zahteva nadzorni organ.

4. Države članice se med pripravo predloga zakonodajnega ukrepa, ki ga sprejme nacionalni parlament, ali regulativnega ukrepa, ki temelji na takšnem zakonodajnem ukrepu, ki se nanaša na obdelavo, posvetujejo z nadzornim organom.

5. Ne glede na odstavek 1 lahko pravo države članice od upravljavcev zahteva, naj se posvetujejo z nadzornim organom in od njega prejmejo predhodno dovoljenje v zvezi z obdelavo s strani upravljavca z namenom izvajanja naloge, ki jo upravljavec izvaja v javnem interesu, vključno z obdelavo v zvezi s socialnim varstvom in javnim zdravjem.

Oddelek 4

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

Člen 37

Imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1. Upravljavec in obdelovalec imenujeta pooblaščeno osebo za varstvo podatkov vedno, kadar:

(a)	obdelavo opravlja javni organ ali telo, razen sodišč, kadar delujejo kot sodni organ;

(b)	temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo dejanja obdelave, pri katerih je treba zaradi njihove narave, obsega in/ali namenov posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, redno in sistematično obsežno spremljati, ali

(c)	temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov v skladu s členom 9 in osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10.

2. Povezana družba lahko imenuje eno pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, če je ta pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko dostopna iz vsake enote.

3. Kadar je upravljavec ali obdelovalec javni organ ali telo, se lahko za več takšnih organov ali teles ob upoštevanju njihove organizacijske strukture in velikosti imenuje ena sama pooblaščena oseba za varstvo podatkov.

4. V primerih, ki niso navedeni v odstavku 1, upravljavec ali obdelovalec ali združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, smejo imenovati ali, kadar tako zahteva pravo Unije ali pravo države članice, imenujejo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko deluje v imenu teh združenj in drugih teles, ki predstavljajo upravljavce ali obdelovalce.

5. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se imenuje na podlagi poklicnih odlik in zlasti strokovnega znanja o zakonodaji in praksi na področju varstva podatkov ter zmožnosti za izpolnjevanje nalog iz člena 39.

6. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je lahko član osebja upravljavca ali obdelovalca ali pa naloge opravlja na podlagi pogodbe o storitvah.

7. Upravljavec ali obdelovalec objavi kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov in jih sporoči nadzornemu organu.

Člen 39

Naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov

1. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima vsaj naslednje naloge:

(a)	obveščanje upravljavca ali obdelovalca in zaposlenih, ki izvajajo obdelavo, ter svetovanje navedenim o njihovih obveznostih v skladu s to uredbo in drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov;

(b)

spremljanje skladnosti s to uredbo, drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov in politikami upravljavca ali obdelovalca v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z dodeljevanjem nalog, ozaveščanjem in usposabljanjem osebja, vključenega v dejanja obdelave, ter s tem povezanimi revizijami;

(c)	svetovanje, kadar je to zahtevano, glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje njenega izvajanja v skladu s členom 35;

(d)	sodelovanje z nadzornim organom;

(e)	delovanje kot kontaktna točka za nadzorni organ pri vprašanjih v zvezi z obdelavo, vključno s predhodnim posvetovanjem iz člena 36, in, kjer je ustrezno, posvetovanje glede katere koli druge zadeve.

2. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri opravljanju svojih nalog upošteva tveganje, povezano z dejanji obdelave, ter naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave.

Oddelek 5

Kodeksi ravnanja in potrjevanje

Člen 40

Kodeksi ravnanja

1. Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija spodbujajo pripravljanje kodeksov ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe, ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev za obdelavo ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij.

2. Združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, lahko pripravijo kodekse ravnanja oziroma takšne kodekse spremenijo ali razširijo z namenom podrobneje obrazložiti uporabo te uredbe, kot na primer glede:

(a)	poštene in pregledne obdelave;

(b)	zakonitih interesov, za katere si prizadevajo upravljavci v posebnih okoliščinah;

(c)	zbiranje osebnih podatkov;

(d)	psevdonimizacije osebnih podatkov;

(e)	obveščanja javnosti in posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(f)	uresničevanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(g)	obveščanja in zaščite otrok ter načina, kako pridobiti privolitev nosilca starševske odgovornosti za otroka;

(h)	ukrepi in postopki iz členov 24 in 25 ter ukrepi za zagotovitev varnosti obdelave iz člena 32;

(i)	uradno obveščanje nadzornih organov o kršitvah varstva osebnih podatkov in obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o takšnih kršitvah varstva osebnih podatkov;

(j)	prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, ali

(k)	izvensodni postopki in drugi postopki reševanja sporov za reševanje sporov med upravljavci in posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo, brez poseganja v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 77 in 79.

3. Poleg tega, da so h kodeksom ravnanja, ki so bili odobreni v skladu z odstavkom 5 tega člena in so splošno veljavni v skladu z odstavkom 9 tega člena, zavezani upravljavci ali obdelovalci, za katere se uporablja ta uredba, se k njim lahko zavežejo tudi upravljavci ali obdelovalci, za katere se ta uredba v skladu s členom 3 ne uporablja, da se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi v okviru prenosa osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije v skladu s pogoji iz točke (e) člena 46(2). Taki upravljavci ali obdelovalci s pogodbenimi ali drugimi pravno zavezujočimi instrumenti sprejmejo zavezujoče in izvršljive zaveze, da bodo uporabljali ustrezne zaščitne ukrepe, vključno glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

4. Kodeks ravnanja iz odstavka 2 tega člena vsebuje mehanizme, ki organu iz člena 41(1) omogočajo izvajanje obveznega spremljanja skladnosti z njegovimi določbami s strani upravljavcev ali obdelovalcev, ki se zavežejo k njegovi uporabi, brez poseganja v naloge in pooblastila nadzornih organov, pristojnih v skladu s členom 55 ali 56.

5. Združenja in druga telesa iz odstavka 2 tega člena, ki nameravajo pripraviti kodeks ravnanja oziroma spremeniti ali razširiti veljaven kodeks, predložijo osnutek kodeksa, spremembo ali razširitev nadzornemu organu, pristojnemu v skladu s členom 55. Nadzorni organ poda mnenje, ali je osnutek kodeksa, sprememba ali razširitev skladna s to uredbo, in takšen osnutek kodeksa, spremembo ali razširitev potrdi, če oceni, da zagotavlja zadostne ustrezne zaščitne ukrepe.

6. Kadar se osnutek kodeksa, sprememba ali razširitev odobri v skladu z odstavkom 5 in kadar se zadevni kodeks ravnanja ne nanaša na dejavnosti obdelave v več državah članicah, nadzorni organ kodeks registrira in objavi.

7. Kadar se osnutek kodeksa ravnanja nanaša na dejavnosti obdelave v več državah članicah, nadzorni organ, ki je pristojen v skladu s členom 55, pred odobritvijo osnutka kodeksa, spremembe ali razširitve predloži v postopek iz člena 63 odboru, ki poda mnenje o tem, ali je osnutek kodeksa, sprememba ali razširitev skladna s to uredbo oziroma v primeru iz odstavka 3 tega člena zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe.

8. Kadar mnenje iz odstavka 7 potrdi, da so osnutek kodeksa, spremembo ali razširitev skladni s to uredbo ali v primeru iz odstavka 3 zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe, odbor svoje mnenje predloži Komisiji.

9. Komisija lahko z izvedbenimi akti sklene, da so odobren kodeks ravnanja, sprememba ali razširitev, ki so ji bili predloženi na podlagi odstavka 8 tega člena, v Uniji splošno veljavni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

10. Komisija zagotovi ustrezno objavo odobrenih kodeksov, za katere je v skladu z odstavkom 9 sklenila, da so splošno veljavni.

11. Odbor zbira vse odobrene kodekse ravnanja, spremembe in razširitve v registru in jih objavi na ustrezne načine.

Člen 42

Potrjevanje

1. Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija zlasti na ravni Unije spodbujajo vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov za dokazovanje, da so dejanja obdelave s strani upravljavcev in obdelovalcev v skladu s to uredbo. upoštevajo se posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij.

2. Poleg tega, da se mehanizmi potrjevanja, pečate ali označbe za varstvo podatkov, odobrene v skladu z odstavkom 5 tega člena, uporabljajo za upravljavce ali obdelovalce, za katere se uporablja ta uredba, se lahko vzpostavijo tudi za dokazovanje obstoja ustreznih zaščitnih ukrepov, ki jih upravljavci ali obdelovalci, za katere se ta uredba v skladu s členom 3 ne uporablja, zagotavljajo v okviru prenosa osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije v skladu s pogoji iz točke (f) člena 46(2). Takšni upravljavci ali obdelovalci s pogodbenimi ali drugimi pravno zavezujočimi instrumenti sprejmejo zavezujoče in izvršljive zaveze, da bodo uporabljali ustrezne zaščitne ukrepe, tudi glede pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

3. Potrjevanje je prostovoljno in se zagotavlja v okviru postopka, ki je pregleden.

4. Potrdilo v skladu s tem členom ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca ali obdelovalca za skladnost s to uredbo ter ne posega v naloge in pooblastila nadzornih organov, ki so pristojni v skladu s členom 55 ali 56.

5. Potrdilo v skladu s tem členom izdajo organi za potrjevanje iz člena 43 ali pristojni nadzorni organ, in sicer na podlagi meril, ki jih odobri ta pristojni nadzorni organ na podlagi člena 58(3) ali odbor na podlagi člena 63. Kadar merila odobri odbor, je lahko rezultat meril skupno potrjevanje, evropski pečat za varstvo podatkov.

6 Upravljavec ali obdelovalec, ki svojo obdelavo predloži v mehanizem potrjevanja, organu za potrjevanje iz člena 43 ali, kadar je ustrezno, pristojnemu nadzornemu organu zagotovi vse informacije in dostop do svojih dejavnosti obdelave, ki so potrebni za izvedbo postopka potrjevanja.

7. Potrdilo se izda upravljavcu ali obdelovalcu za obdobje največ treh let in se pod enakimi pogoji lahko podaljša, če so zadevne zahteve še naprej izpolnjene. Organi za potrjevanje iz člena 43 ali pristojni nadzorni organ, kakor je ustrezno, potrdilo prekličejo, kadar zahteve v zvezi s potrdilom niso ali niso več izpolnjene.

8. Odbor zbira v registru vse mehanizme potrjevanja ter pečate in označbe za varstvo podatkov in jih objavi na kakšne koli ustrezne načine.

Člen 43

Organi za potrjevanje

1. Brez poseganja v naloge in pooblastila pristojnega nadzornega organa iz členov 57 in 58 potrdilo izda in podaljša organ za potrjevanje, ki ima ustrezno raven strokovnega znanja v zvezi z varstvom podatkov, in sicer potem, ko obvesti nadzorni organ, da se mu po potrebi dovoli izvajanje pooblastil v skladu s točko (h) člena 58(2). Države članice zagotovijo, da so ti organi za potrjevanje pooblaščeni s strani enega ali obeh od naslednjih:

(a)	nadzornega organa, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56;

(b)	nacionalnega akreditacijskega organa, imenovanega v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (20) v skladu z EN-ISO/IEC 17065/2012 in dodatnimi zahtevami, ki jih določi nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56.

2. Organi za potrjevanje iz odstavka 1 se lahko v skladu z navedenim odstavkom pooblastijo le, kadar so:

(a)	pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali svojo neodvisnost in strokovno znanje v zvezi z vsebino potrjevanja;

(b)	se zavezali, da bodo izpolnjevali merila iz člena 42(5), ki jih potrdi nadzorni organ, pristojen na podlagi člena 55 ali 56, ali odbor na podlagi člena 63;

(c)	vzpostavili postopke za izdajo, redne preglede in preklic potrjevanja, pečatov in označb za varstvo podatkov;

(d)	vzpostavili postopke in strukture za obravnavanje pritožb zaradi kršitev potrjevanja ali načina, kako je potrjevanje izvajal ali ga izvaja upravljavec ali obdelovalec, ter za omogočanje preglednosti teh postopkov in struktur za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, in javnost, ter

(e)	pristojnemu nadzornemu organu zadovoljivo dokazali, da zaradi svojih nalog in dolžnosti ne pride do nasprotja interesov.

3. Organi za potrjevanje iz odstavkov 1 in 2 tega člena se pooblastijo na podlagi meril, ki jih potrdi nadzorni organ, ki je pristojen na podlagi člena 55 ali 56, ali odbor na podlagi člena 63. V primeru pooblastitve iz točke (c) odstavka 1 tega člena te zahteve dopolnjujejo tiste, ki so določene v Uredbi (ES) št. 765/2008, in tehnična pravila v zvezi z metodami in postopki organov za potrjevanje.

4. Organi za potrjevanje iz odstavka 1 so odgovorni za ustrezno ocenjevanje, ki privede do potrdila ali preklica takšnega potrdila, brez poseganja v odgovornost upravljavca ali obdelovalca za skladnost s to uredbo. Pooblastilo se izda za obdobje največ petih let in se pod enakimi pogoji lahko podaljša, če organ za potrjevanje izpolnjuje zahteve, določene v tem členu.

5. Organi za potrjevanje iz odstavka 1 pristojnim nadzornim organom utemeljijo dodelitev ali preklic zahtevanega potrdila.

6. Nadzorni organ zahteve iz odstavka 3 tega člena in merila iz člena 42(5) objavi v lahko dostopni obliki. Nadzorni organi te zahteve in merila pošljejo tudi odboru. Odbor zbira v registru vse mehanizme potrjevanja in pečate za varstvo podatkov ter jih objavi na kakršne koli ustrezne načine.

7. Pristojni nadzorni organ ali nacionalni akreditacijski organ brez poseganja v določbe poglavja VIII prekliče pooblastilo organu za potrjevanje na podlagi odstavka 1 tega člena, kadar pogoji za pooblastilo niso ali niso več izpolnjeni ali kadar ukrepi, ki jih sprejme organ za potrjevanje, kršijo to uredbo.

8. Na Komisijo se v skladu s členom 92 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi zahteve, ki se upoštevajo za mehanizme potrjevanja za varstvo podatkov iz člena 42(1).

9. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične standarde za mehanizme potrjevanja ter pečate in označbe za varstvo podatkov ter mehanizme za spodbujanje uporabe in priznavanje teh mehanizmov potrjevanja, pečatov in označb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

POGLAVJE V

Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije

Člen 44

Splošno načelo za prenose

Vsak prenos osebnih podatkov, ki se obdelujejo ali so namenjeni obdelavi po prenosu v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, se ob upoštevanju drugih določb te uredbe izvede le, če upravljavec in obdelovalec ravnata v skladu s pogoji iz tega poglavja, kar velja tudi za nadaljnje prenose osebnih podatkov iz tretje države ali mednarodne organizacije v drugo tretjo državo ali drugo mednarodno organizacijo. Vse določbe tega poglavja se uporabljajo za zagotovitev, da ni ogrožena raven varstva posameznikov, ki jo zagotavlja ta uredba.

Člen 45

Prenosi na podlagi sklepa o ustreznosti

1. Prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo se lahko izvede, če Komisija odloči, da zadevna tretja država, ozemlje, eden ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov. Za tak prenos ni potrebno posebno dovoljenje.

2. Komisija pri ocenjevanju ustreznosti ravni varstva upošteva zlasti naslednje elemente:

(a)

načelo pravne države, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustrezno splošno in področno zakonodajo, tudi na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti in kazenskega prava ter dostopa javnih organov do osebnih podatkov, pa tudi izvajanje take zakonodaje, pravila o varstvu podatkov, strokovna pravila ter varnostne ukrepe, vključno s pravili za nadaljnji prenos osebnih podatkov v drugo tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ki se spoštujejo v navedeni tretji državi ali mednarodni organizaciji, sodno prakso, pa tudi dejanske in izvršljive pravice ter učinkovito upravno in sodno varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se prenašajo;

(b)

obstoj enega ali več učinkovito delujočih neodvisnih nadzornih organov v tretji državi članici ali pristojnih za mednarodno organizacijo, ki so odgovorni za zagotavljanje in izvrševanje predpisov o varstvu podatkov, kar vključuje tudi ustrezna pooblastila za izvrševanje,za pomoč in svetovanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pri uresničevanju njihovih pravic ter za sodelovanje z nadzornimi organi držav članic, in

(c)

mednarodne zaveze, ki jih je sprejela zadevna tretja država ali mednarodna organizacija, ali druge obveznosti, ki izhajajo iz pravno zavezujočih konvencij ali instrumentov, pa tudi iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti glede varstva osebnih podatkov.

3. Komisija lahko po oceni ustreznosti ravni varstva z izvedbenim aktom odloči, da tretja država, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v zadevni tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva v smislu odstavka 2 tega člena. V izvedbenem aktu se določi mehanizem za redni pregled, vsaj vsaka štiri leta, ki v celoti upošteva razvoj dogodkov na zadevnem področju v tretji državi ali mednarodni organizaciji. V izvedbenem aktu se določi njegova ozemeljska veljavnost in sektorska uporaba ter, kadar je ustrezno, opredeli nadzorni organ ali organi iz točke (b) odstavka 2 tega člena. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

4. Komisija redno spremlja razvoj dogodkov v tretjih državah in mednarodnih organizacijah, ki bi lahko vplival na izvajanje sklepov, sprejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena, in odločitev, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES.

5. Komisija v primeru, ko razpoložljive informacije, zlasti na podlagi pregleda iz odstavka 3 tega člena, pokažejo, da tretja država, ozemlje ali eden ali več določenih sektorjev v zadevni tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva v smislu odstavka 2 tega člena, z izvedbenim aktom, v potrebnem obsegu, razveljavi, spremeni ali začasno odloži izvajanje sklepa iz odstavka 3 tega člena brez retroaktivnega učinka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

V ustrezno utemeljenih izredno nujnih primerih Komisija v skladu s postopkom iz člena 93(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

6. Komisija se začne posvetovati s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, kako izboljšati stanje, zaradi katerega je bil sprejet sklep na podlagi odstavka 5.

7. Sklep na podlagi odstavka 5 tega člena ne posega v prenose osebnih podatkov v zadevno tretjo državo, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodno organizacijo v skladu s členi 46 do 49.

8. Komisija v Uradnem listu Evropske unije in na svojem spletnem mestu objavi seznam tretjih držav, ozemelj, določenih sektorjev v tretji državi in mednarodnih organizacij, v zvezi s katerimi je sprejela sklep, da zagotavljajo ustrezno raven varstva oziroma je ne zagotavljajo več.

9. Odločitve, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES, ostanejo veljavne, dokler jih Komisija ne spremeni, nadomesti ali razveljavi s sklepom, sprejetim v skladu z odstavkom 3 ali 5 tega člena.

Člen 47

Zavezujoča poslovna pravila

1. Pristojni nadzorni organ odobri zavezujoča poslovna pravila v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 63, če:

(a)	so pravno zavezujoča, se uporabljajo za vsakega zadevnega člana povezane družbe ali skupin podjetij, ki skupaj opravljajo gospodarsko dejavnost, tudi za njihove zaposlene, in jih vsak od teh članov izvršuje;

(b)	posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, izrecno podeljujejo izvršljive pravice v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter

(c)	izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

2. Zavezujoča poslovna pravila iz odstavka 1 določajo vsaj naslednje:

(a)	strukturo in kontaktne podatke povezane družbe ali skupin podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, in vsakega od njenih članov;

(b)	prenose podatkov ali nize prenosov, vključno z vrstami osebnih podatkov, vrsto obdelave in njenimi nameni, kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in na katere ta pravila vplivajo, ter identifikacijo zadevne tretje države ali držav;

(c)	njihovo pravno zavezujočo naravo, tako notranjo kot zunanjo;

(d)

uporabo splošnih načel o varstvu podatkov, zlasti omejitev namena, najmanjši obseg podatkov, omejen čas hrambe, kakovost podatkov, vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, pravno podlago za obdelavo, obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, ukrepe za zagotavljanje varnosti podatkov in zahteve v zvezi z nadaljnjim prenosom na telesa, ki jih zavezujoča poslovna pravila ne zavezujejo;

(e)

pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo in sredstvi za uresničevanje teh pravic, vključno s pravico, da zanje ne veljajo odločitve, ki temeljijo zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, v skladu s členom 22, pravico do vložitve pritožbe pri pristojnem nadzornem organu in pristojnih sodiščih držav članic v skladu s členom 79 ter do pridobitve varstva in po potrebi odškodnine za kršitev zavezujočih poslovnih pravil;

(f)

sprejemanje odgovornosti s strani upravljavca ali obdelovalca s sedežem na ozemlju države članice za morebitne kršitve zavezujočih poslovnih pravil s strani katerega koli zadevnega člana, ki nima sedeža v Uniji; upravljavec ali obdelovalec je iz te odgovornosti delno ali v celoti izvzet samo, če dokaže, da zadevni član ni odgovoren za dogodek, zaradi katerega je škoda nastala;

(g)	kako se poleg informacij iz členov 13 in 14 informacije o zavezujočih poslovnih pravilih, zlasti o določbah iz točk (d), (e) in (f) tega odstavka, zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki;

(h)

naloge vsake pooblaščene osebe za varstvo podatkov, imenovane v skladu s členom 37, ali katere koli druge osebe ali subjekta, odgovornega za spremljanje skladnosti z zavezujočimi poslovnimi pravili v povezani družbi ali skupini podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, pa tudi za spremljanje usposabljanja in obravnavanje pritožb;

(i)	pritožbene postopke;

(j)

mehanizme v povezani družbi ali skupini podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, ki zagotavljajo preverjanje skladnosti z zavezujočimi poslovnimi pravili. Takšni mehanizmi vključujejo preverjanje varstva podatkov in metode za zagotavljanje popravljalnih ukrepov za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Rezultate teh preverjanj bi bilo treba sporočiti osebi ali subjektu iz točke (h) in odboru obvladujoče družbe v povezani družbi ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, na zahtevo pa bi morali biti na razpolago pristojnemu nadzornemu organu;

(k)	mehanizme za poročanje in evidentiranje sprememb pravil ter poročanje o teh spremembah nadzornemu organu;

(l)	mehanizem sodelovanja z nadzornim organom, s katerim se zagotovi, da vsak član povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, upošteva pravila, zlasti tako, da se nadzornemu organu dajo na razpolago rezultati preverjanj ukrepov iz točke (j);

(m)	mehanizme za poročanje pristojnemu nadzornemu organu o vseh pravnih zahtevah, ki veljajo za člana povezane družbe ali skupine podjetij, ki opravljajo skupno gospodarsko dejavnost, v tretji državi in bi lahko imele znaten negativen učinek na jamstva iz zavezujočih poslovnih pravil, in

(n)	ustrezno usposabljanje o varstvu podatkov za osebje, ki stalno ali redno dostopa do osebnih podatkov.

3. Komisija lahko za zavezujoča poslovna pravila v smislu tega člena določi obliko in postopke za izmenjavo informacij med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 93(2).

Člen 51

Nadzorni organ

1. Vsaka država članica zagotovi enega ali več neodvisnih javnih organov, ki so pristojni za spremljanje uporabe te uredbe, da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov v zvezi z obdelavo ter olajša prost pretok osebnih podatkov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).

2. Vsak nadzorni organ prispeva k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji. V ta namen nadzorni organi sodelujejo med seboj in s Komisijo v skladu s poglavjem VII.

3. Kadar je v državi članici ustanovljen več kot en nadzorni organ, ta država članica določi nadzorni organ, ki zadevne organe zastopa v odboru, in vzpostavi mehanizem, s katerim zagotovi, da drugi organi upoštevajo pravila v zvezi z mehanizmom za skladnost iz člena 63.

4. Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti o predpisih, ki jih sprejme v skladu s tem poglavjem, do 25. maja 2018, in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 56

Pristojnosti vodilnega nadzornega organa

1. Nadzorni organ glavnega ali edinega sedeža upravljavca ali obdelovalca je brez poseganja v člen 55 pristojen, da deluje kot vodilni nadzorni organ za obdelavo, ki jo izvaja ta upravljavec ali obdelovalec na čezmejni ravni, v skladu s postopkom iz člena 60.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je vsak nadzorni organ pristojen za obravnavo pritožbe, vložene pri njem, ali morebitne kršitve te uredbe, če se vsebina nanaša zgolj na sedež v njegovi državi članici ali znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, samo v njegovi državi članici.

3. Nadzorni organ v primerih iz odstavka 2 tega člena o tej zadevi brez odlašanja obvesti vodilni nadzorni organ. Vodilni nadzorni organ v treh tednih po tem, ko je obveščen, odloči, ali bo zadevo obravnaval v skladu s postopkom iz člena 60 ali ne, pri tem pa upošteva, ali ima upravljavec ali obdelovalec sedež v državi članici nadzornega organa, ki ga je o tem obvestil, ali ne.

4. Kadar vodilni nadzorni organ odloči, da bo zadevo obravnaval, se uporabi postopek iz člena 60. Nadzorni organ, ki je obvestil vodilni nadzorni organ, lahko temu nadzornemu organu predloži osnutek odločitve. Vodilni nadzorni organ v največji meri upošteva ta osnutek pri pripravi osnutka odločitve iz člena 60(3).

5. Kadar vodilni nadzorni organ odloči, da zadeve ne bo obravnaval, jo v skladu s členoma 61 in 62 obravnava nadzorni organ, ki je o tem obvestil vodilni nadzorni organ.

6. Vodilni nadzorni organ je edini sogovornik upravljavca ali obdelovalca za njune obdelave na čezmejni ravni.

Člen 60

Sodelovanje med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi

1. Vodilni nadzorni organ sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi v skladu s tem členom in si prizadeva za soglasje. Vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi si izmenjujejo vse ustrezne informacije.

2. Vodilni nadzorni organ lahko od drugih zadevnih nadzornih organov kadar koli zahteva zagotovitev medsebojne pomoči v skladu s členom 61 in lahko ukrepa skupaj z njimi v skladu s členom 62, zlasti pri izvajanju preiskav ali spremljanju izvajanja ukrepa, povezanega z upravljavcem ali obdelovalcem s sedežem v drugi državi članici.

3. Vodilni nadzorni organ brez odlašanja posreduje ustrezne informacije o zadevi drugim zadevnim nadzornim organom. Drugim zadevnim nadzornim organom brez odlašanja predloži osnutek odločitve, s čimer jih zaprosi za mnenje, ki ga ustrezno upošteva.

4. Kadar kateri koli od drugih zadevnih nadzornih organov v obdobju štirih tednov po opravljenem posvetovanju v skladu z odstavkom 3 tega člena poda ustrezne in utemeljene razloge za ugovor glede osnutka odločitve, vodilni nadzorni organ zadevo predloži mehanizmu za skladnost iz člena 63, če se z ugovorom ne strinja ali meni, da ugovor ni ustrezen ali utemeljen.

5. Kadar namerava vodilni nadzorni organ upoštevati ustrezen in utemeljen ugovor, drugim zadevnim nadzornim organom predloži v mnenje spremenjeni osnutek odločitve. Za ta spremenjeni osnutek odločitve se v obdobju dveh tednov uporabi postopek iz odstavka 4.

6. Kadar noben drug zadevni nadzorni organ v obdobju iz odstavkov 4 in 5 ne nasprotuje osnutku odločitve, ki jo predloži vodilni nadzorni organ, se šteje, da se vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi strinjajo s tem osnutkom odločitve, ki je zanje zavezujoča.

7. Vodilni nadzorni organ sprejme odločitev in o njej uradno obvesti glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca, odvisno od primera, zadevno odločitev ter povzetek ustreznih dejstev in razlogov pa posreduje tudi drugim zadevnim nadzornim organom in odboru. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, o odločitvi obvesti pritožnika.

8. Z odstopanjem od odstavka 7 nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v primeru zavržene ali zavrnjene pritožbe sprejme odločitev, o kateri uradno obvesti pritožnika, sporoči pa jo tudi upravljavcu.

9. Kadar se vodilni nadzorni organ in zadevni nadzorni organi strinjajo, da se zavržejo ali zavrnejo deli pritožbe in uveljavijo drugi deli te pritožbe, se za vsakega od navedenih delov zadeve sprejme ločena odločitev. Vodilni nadzorni organ sprejme odločitev o delu, ki se nanaša na ukrepe, povezane z upravljavcem, o njej uradno obvesti glavni ali edini sedež upravljavca ali obdelovalca na ozemlju države članice, za katero je pristojen, sporoči pa jo tudi pritožniku, nadzorni organ pritožnika pa sprejme odločitev o delu, ki se nanaša na zavržbo ali zavrnitev pritožbe, in o njej uradno obvesti zadevnega pritožnika, sporoči pa jo tudi upravljavcu ali obdelovalcu.

10. Upravljavec ali obdelovalec po prejemu uradnega obvestila o odločitvi vodilnega nadzornega organa v skladu z odstavkoma 7 in 9 sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja odločitve, kar zadeva obdelavo v okviru vseh njegovih sedežev v Uniji. Upravljavec ali obdelovalec o ukrepih, sprejetih za zagotovitev spoštovanja odločitve, uradno obvesti vodilni nadzorni organ, ki to sporoči drugim zadevnim nadzornim organom.

11. V izjemnih okoliščinah, ko zadevni nadzorni organ utemeljeno sklepa, da obstaja nujna potreba po ukrepanju zaradi varstva interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, se uporabi nujni postopek iz člena 66.

12. Vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi drug drugemu z elektronskimi sredstvi posredujejo zahtevane informacije iz tega člena v standardizirani obliki.

Člen 64

Mnenje odbora

1. Odbor izda mnenje, kadar pristojni nadzorni organ namerava sprejeti katerega koli od ukrepov v nadaljevanju. V ta namen pristojni nadzorni organ posreduje osnutek odločitve odboru, ko:

(a)	je namenjen sprejetju seznama dejanj obdelave, za katere velja zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s členom 35(4);

(b)	zadeva vprašanje v skladu s členom 40(7), in sicer, ali je osnutek kodeksa ravnanja oziroma sprememba ali razširitev v skladu s to uredbo;

(c)	je namenjen odobritvi meril za pooblastitev organa v skladu s členom 41(3) ali organa za potrjevanje v skladu s členom 43(3);

(d)	je namenjen določitvi standardnih določil o varstvu podatkov iz točke (d) člena 46(2) in iz člena 28(8);

(e)	je namenjen odobritvi pogodbenih določil iz točke (a) člena 46(3), ali

(f)	je namenjen odobritvi zavezujočih poslovnih pravil v smislu člena 47.

2. Kateri koli nadzorni organ, predsednik odbora ali Komisija lahko zahteva, da katero koli zadevo splošne uporabe ali z učinkom v več kot eni državi članici preuči odbor, ki da mnenje, zlasti kadar pristojni nadzorni organ ne izpolni obveznosti glede medsebojne pomoči v skladu s členom 61 ali glede skupnega ukrepanja v skladu s členom 62.

3. V primerih iz odstavkov 1 in 2 odbor izda mnenje o vsebini, ki mu je predložena, če o isti zadevi ni že izdal mnenja. To mnenje se sprejme v osmih tednih z navadno večino članov odbora. To obdobje se lahko glede na kompleksnost vsebine podaljša za šest tednov. Kar zadeva osnutek odločitve iz odstavka 5, razposlan članom odbora v skladu z odstavkom 6, velja, da se član, ki ne izrazi nasprotovanja v razumnem roku, ki ga določi predsednik, strinja z osnutkom odločitve.

4. Nadzorni organi in Komisija odboru brez nepotrebnega odlašanja z elektronskimi sredstvi v standardizirani obliki sporočijo vse zadevne informacije, po potrebi vključno s povzetkom dejstev, osnutkom odločitve, razlogi, zaradi katerih je sprejetje takšnega ukrepa potrebno, in mnenji drugih zadevnih nadzornih organov.

5. Predsednik odbora brez nepotrebnega odlašanja z elektronskimi sredstvi obvesti:

(a)	člane odbora in Komisijo o vseh zadevnih informacijah, ki jih je prejel v standardizirani obliki. Sekretariat odbora po potrebi zagotovi prevode pomembnih informacij, in

(b)	nadzorni organ iz odstavka 1 oziroma 2 in Komisijo o mnenju, ki ga tudi objavi.

6. Pristojni nadzorni organ v roku iz odstavka 3 ne sprejme osnutka odločitve iz odstavka 1.

7. Nadzorni organ iz odstavka 1 čim bolj upošteva mnenje odbora in v dveh tednih po prejemu mnenja predsednika odbora z elektronskimi sredstvi v standardizirani obliki obvesti, ali bo ohranil ali spremenil svoj osnutek odločitve in spremenjeni osnutek odločitve, če obstaja.

8. Kadar zadevni nadzorni organ v obdobju iz odstavka 7 tega člena obvesti predsednika odbora, da v celoti ali deloma ne namerava upoštevati mnenja odbora, in to ustrezno utemelji, se uporabi člen 65(1).

Člen 65

Reševanje sporov s strani odbora

1. Da se zagotovi pravilna in dosledna uporaba te uredbe v posameznih primerih, odbor sprejme zavezujočo odločitev v naslednjih primerih:

(a)

kadar je, v primeru iz člena 60(4), zadevni nadzorni organ dal ustrezen in utemeljen ugovor osnutku odločitve vodilnega organa ali če je vodilni organ zavrnil tak ugovor kot neustrezen ali neutemeljen. Zavezujoča odločitev velja za vse zadeve, na katere se nanaša ustrezen in utemeljen ugovor, zlasti kadar gre za kršitev te uredbe;

(b)	kadar obstajajo nasprotujoča si stališča o tem, kateri zadevni nadzorni organ je pristojen za glavni sedež;

(c)	kadar pristojni nadzorni organ ne zaprosi za mnenje odbora v primerih iz člena 64(1) ali ne upošteva mnenja odbora, izdanega na podlagi člena 64. V tem primeru lahko kateri koli zadevni nadzorni organ ali Komisija zadevo posreduje odboru.

2. Odločitev iz odstavka 1 se sprejme v enem mesecu od predložitve vsebine z dvotretjinsko večino članov odbora. To obdobje se lahko zaradi kompleksnosti vsebine podaljša za en mesec. Odločitev iz odstavka 1 se utemelji ter naslovi na vodilni nadzorni organ in vse zadevne nadzorne organe ter je za vse zavezujoča.

3. Kadar odboru v obdobjih iz odstavka 2 ne uspe sprejeti odločitve, sprejme odločitev v dveh tednih po izteku drugega meseca iz odstavka 2, in sicer z navadno večino članov odbora. Kadar so glasovi članov odbora izenačeni, se odločitev sprejme z glasovanjem predsednika odbora.

4. Zadevni nadzorni organi ne sprejmejo odločitve o vsebini, predloženi odboru v skladu z odstavkom 1, v obdobjih iz odstavkov 2 in 3.

5. Predsednik odbora zadevne nadzorne organe brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti o odločitvi iz odstavka 1. O tem obvesti Komisijo. Odločitev se brez odlašanja objavi na spletnem mestu odbora, potem ko nadzorni organ uradno sporoči končno odločitev iz odstavka 6.

6. Vodilni nadzorni organ oziroma nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, končno odločitev sprejme na podlagi odločitve iz odstavka 1 tega člena, brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje en mesec po uradnem posredovanju odločitve odbora. Vodilni nadzorni organ oziroma nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, obvesti odbor o datumu, ko so upravljavec ali obdelovalec in posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uradno obveščeni o njegovi končni odločitvi. Končna odločitev zadevnih nadzornih organov se sprejme pod pogoji iz člena 60(7), (8) in (9). Končna odločitev se nanaša na odločitev iz odstavka 1 tega člena, v njej pa je navedeno, da se odločitev iz odstavka 1 objavi na spletnem mestu odbora v skladu z odstavkom 5 tega člena. Končni odločitvi je priložena odločitev iz odstavka 1 tega člena.

Člen 70

Naloge odbora

1. Odbor zagotavlja dosledno uporabo te uredbe. V ta namen na lastno pobudo ali, kjer je ustrezno, na zahtevo Komisije zlasti:

(a)	spremlja in zagotavlja pravilno uporabo te uredbe v primerih iz členov 64 in 65 brez poseganja v naloge nacionalnih nadzornih organov;

(b)	svetuje Komisiji o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v Uniji, tudi o vseh predlogih sprememb te uredbe;

(c)	svetuje Komisiji glede oblike in postopkov izmenjave informacij med upravljavci, obdelovalci in nadzornimi organi za zavezujoča poslovna pravila;

(d)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse za postopke izbrisa povezav do osebnih podatkov ali kopij osebnih podatkov iz javnosti dostopnih komunikacijskih storitev iz člena 17(2);

(e)	na lastno pobudo oziroma na zahtevo katerega od svojih članov ali Komisije preuči vsako vprašanje v zvezi z uporabo te uredbe ter izda smernice, priporočila in najboljše prakse, da spodbudi njeno dosledno uporabo;

(f)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in pogoje za odločitve na podlagi oblikovanja profilov v skladu s členom 22(2);

(g)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka za ugotavljanje kršitev varstva osebnih podatkov in opredelitev izraza „nepotrebno odlašanje“ iz člena 33(1) in (2) ter za posebne okoliščine, v katerih se od upravljavca ali obdelovalca zahteva, da predloži uradno obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov;

(h)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka glede okoliščin, v katerih je verjetno, da kršitev varstva osebnih podatkov povzroča veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov iz člena 34(1);

(i)

izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi podrobneje določi merila in zahteve za prenose podatkov, ki temeljijo na zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za upravljavce, in zavezujočih poslovnih pravilih, ki veljajo za obdelovalce, ter na nadaljnjih zahtevah, potrebnih za zagotavljanje varstva osebnih podatkov zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz člena 47;

(j)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, da bi podrobneje določil merila in zahteve za prenose osebnih podatkov na podlagi člena 49(1);

(k)	pripravi smernice za nadzorne organe v zvezi z uporabo ukrepov iz člena 58(1), (2) in (3) ter določitvijo upravnih glob v skladu s členom 83;

(l)	pregleda praktično uporabo smernic, priporočil in najboljših praks iz točk (e) in (f);

(m)	izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse v skladu s točko (e) tega odstavka, s katerimi določi skupne postopke za poročanje posameznikov o kršitvah te uredbe v skladu s členom 54(2);

(n)	spodbuja oblikovanje kodeksov ravnanja, pa tudi vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov v skladu s členoma 40 in 42;

(o)	pooblašča organe za potrjevanje in redni pregled potrjevanja v skladu s členom 43 ter vodi javni register pooblaščenih organov v skladu s členom 43(6) in pooblaščenih upravljavcev ali obdelovalcev s sedežem v tretjih državah v skladu s členom 42(7);

(p)	določi zahteve iz člena 43(3) za namene pooblastitve organov za potrjevanje v skladu s členom 42;

(q)	Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede potrjevanja iz člena 43(8);

(r)	Komisiji predloži mnenje o zahtevah glede ikon iz člena 12(7);

(s)

Komisiji predloži mnenje v zvezi z oceno ustreznosti ravni varstva v tretji državi ali mednarodni organizaciji, vključno v zvezi z oceno o tem, ali tretja država, ozemlje ali en ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva. V ta namen Komisija predloži odboru vso potrebno dokumentacijo, vključno s korespondenco z vlado tretje države glede te tretje države, ozemlja ali določenega sektorja, ali z mednarodno organizacijo;

(t)	izdaja mnenja o osnutkih odločitev nadzornih organov v skladu z mehanizmom za skladnost iz člena 64(1) o zadevah, predloženih v skladu s členom 64(2), in izdaja zavezujoče odločitve v skladu s členom 65, vključno v primerih iz člena 66;

(u)	spodbuja sodelovanje ter učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij in najboljših praks med nadzornimi organi;

(v)	spodbuja skupne programe usposabljanja ter pospešuje izmenjave osebja med nadzornimi organi in po potrebi z nadzornimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami;

(w)	spodbuja izmenjavo znanja in dokumentacije o zakonodaji in praksi s področja varstva osebnih podatkov z nadzornimi organi za varstvo podatkov po svetu.

(x)	izdaja mnenja o kodeksih ravnanja, oblikovanih na ravni Unije v skladu s členom 40(9), in

(y)	vodi javno dostopen elektronski register odločitev, ki jih sprejmejo nadzorni organi in sodišča glede vprašanj, obravnavanih v okviru mehanizma za skladnost.

2. Kadar Komisija odbor zaprosi za nasvet, lahko navede rok, pri čemer upošteva nujnost zadeve.

3. Odbor Komisiji in odboru iz člena 93 posreduje svoja mnenja, smernice, priporočila in najboljše prakse ter jih objavi.

4. Odbor se po potrebi posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim omogoči, da v razumnem roku podajo svoje pripombe. Odbor brez poseganja v člen 76 objavi rezultate postopka posvetovanja.

Člen 83

Splošni pogoji za naložitev upravnih glob

1. Vsak nadzorni organ zagotovi, da so upravne globe, naložene na podlagi tega člena, v zvezi s kršitvami te uredbe iz odstavkov 4, 5 in 6, v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Glede na okoliščine posameznega primera se upravne globe naložijo poleg ali namesto ukrepov iz točk (a) do (h) in (j) člena 58(2). Pri odločanju o tem, ali se naloži upravna globa, in o višini upravne globe za vsak posamezen primer se ustrezno upošteva naslednje:

(a)	narava, teža in trajanje kršitve, pri čemer se upoštevajo narava, obseg ali namen zadevne obdelave ter število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki jih je kršitev prizadela, in raven škode, ki so jo utrpeli;

(b)	ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;

(c)	vsi ukrepi, ki jih je sprejel upravljavec ali obdelovalec, da bi omilil škodo, ki so jo utrpeli posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki;

(d)	stopnja odgovornosti upravljavca ali obdelovalca, pri čemer se upoštevajo tehnični in organizacijski ukrepi, ki jih je sprejel v skladu s členoma 25 in 32;

(e)	vse zadevne predhodne kršitve upravljavca ali obdelovalca;

(f)	stopnja sodelovanja z nadzornim organom pri odpravljanju kršitve in blažitvi morebitnih škodljivih učinkov kršitve;

(g)	vrste osebnih podatkov, ki jih zadeva kršitev,

(h)	kako je nadzorni organ izvedel za kršitev, zlasti če in v kakšnem obsegu ga je upravljavec ali obdelovalec uradno obvestil o kršitvi;

(i)	kadar so bili ukrepi iz člena 58(2) že prej odrejeni zoper zadevnega upravljavca ali obdelovalca v zvezi z enako vsebino, skladnost s temi ukrepi;

(j)	zavezanost k odobrenim kodeksom ravnanja v skladu s členom 40 ali odobrenim mehanizmom potrjevanja v skladu s členom 42, in

(k)	morebitni drugi oteževalni ali olajševalni dejavniki v zvezi z okoliščinami primera, kot so pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki neposredno ali posredno izhajajo iz kršitve.

3. Če upravljavec ali obdelovalec namerno ali iz malomarnosti pri istem ali povezanem dejanju obdelave krši več določb te uredbe, skupni znesek upravne globe ne presega zneska, določenega za najhujšo kršitev.

4. V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 10 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

(a)	obveznosti upravljavca in obdelovalca v skladu s členi 8, 11, 25 do 39 ter 42 in 43;

(b)	obveznosti organa za potrjevanje v skladu s členoma 42 in 43;

(c)	obveznosti organa za spremljanje v skladu s členom 41(4).

5. V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

(a)	osnovna načela obdelave, vključno s pogoji za privolitev, v skladu s členi 5, 6, 7 in 9;

(b)	pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, v skladu s členi 12 do 22;

(c)	prenosi osebnih podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, v skladu s členi 44 do 49;

(d)	katere koli obveznosti v skladu s pravom države članice, sprejete na podlagi poglavja IX;

(e)	neupoštevanje odredbe ali začasne ali dokončne omejitve obdelave ali prekinitve prenosa podatkov, ki jo izda nadzorni organ v skladu s členom 58(2), ali nezagotovitev dostopa, s čimer se krši člen 58(1).

6. V skladu z odstavkom 2 tega člena se za neupoštevanje odredbe, ki jo izda nadzorni organ, iz člena 58(2) uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

7. Brez poseganja v popravljalna pooblastila nadzornih organov na podlagi člena 58(2) lahko vsaka država članica določi pravila o tem, ali in v kolikšni meri se lahko javnim organom in telesom s sedežem v zadevni državi članici naložijo upravne globe.

8. Nadzorni organ izvaja pooblastila iz tega člena na podlagi ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov v skladu s pravom Unije in pravom države članice, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom.

9. Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, se lahko ta člen uporablja tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev globe, pristojna nacionalna sodišča pa jo izrečejo, pri čemer mora biti zagotovljeno, da so ta pravna sredstva učinkovita in imajo enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. V vsakem primeru pa so globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah svojih zakonov, ki jih sprejmejo na podlagi tega odstavka do 25. maja 2018, brez odlašanja pa tudi o vseh nadaljnjih spremembah teh predpisov ali spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 97

Poročila Komisije

1. Komisija do 25. maja 2020 in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročila o vrednotenju in pregledu te uredbe. Ta poročila se objavijo.

2. Komisija pri vrednotenju in pregledih iz odstavka 1 preveri zlasti uporabo in delovanje:

(a)	poglavja V o prenosu osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, s posebnim poudarkom na odločitvah, sprejetih v skladu s členom 45(3) te uredbe, in odločitvah, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES;

(b)	poglavja VII o sodelovanju in skladnosti.

3. Komisija lahko za namen iz odstavka 1 zahteva informacije od držav članic in nadzornih organov.

4. Komisija pri izvajanju vrednotenja in pregledov iz odstavkov 1 in 2 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.

5. Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo te uredbe, zlasti ob upoštevanju razvoja informacijske tehnologije in glede na stanje napredka v informacijski družbi.

whereas

(4) Obdelava osebnih podatkov bi morala biti oblikovana tako, da služi ljudem.
Pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica; v skladu z načelom sorazmernosti jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami.
Ta uredba spoštuje vse temeljne pravice in upošteva svoboščine in načela, priznana z Listino, kakor so zajeta v Pogodbah, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, varstvo osebnih podatkov, svobodo misli, vesti in vere, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo gospodarske pobude, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter kulturno, versko in jezikovno raznolikost.

- = -

(13) Da se zagotovi skladna raven varstva posameznikov v vsej Uniji in prepreči, da bi razlike ovirale prosti pretok osebnih podatkov na notranjem trgu, je potrebna uredba, ki bo gospodarskim subjektom, tudi mikro, malim in srednjim podjetjem, zagotovila pravno varnost in preglednost, posameznikom v vseh državah članicah zagotovila enako raven pravno izvršljivih pravic ter obveznosti in odgovornosti upravljavcev in obdelovalcev, zagotovila dosledno spremljanje obdelave osebnih podatkov, enakovredne sankcije v vseh državah članicah in učinkovito sodelovanje nadzornih organov različnih držav članic.
Za pravilno delovanje notranjega trga prosti pretok osebnih podatkov v Uniji ne sme biti niti omejen niti prepovedan iz razlogov, povezanih z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.
Za upoštevanje posebnega položaja mikro, malih in srednjih podjetij ta uredba vsebuje odstopanja glede vodenja evidenc za organizacije, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb.
Poleg tega se institucije in organe Unije ter države članice in njihove nadzorne organe spodbuja, da posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij upoštevajo pri uporabi te uredbe.
Pojem mikro, malih in srednjih podjetij bi moral temeljiti na členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (5).

- = -

(17) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije.
Uredbo (ES) št. 45/2001 in druge pravne akte Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba prilagoditi načelom in pravilom, določenim v tej uredbi, in jih uporabljati ob upoštevanju te uredbe.
Za zagotovitev trdnega in usklajenega okvira varstva podatkov v Uniji bi bilo treba po sprejetju te uredbe prilagoditi tudi Uredbo (ES) št. 45/2001, da bi se lahko začela uporabljati sočasno s to uredbo.

- = -

(20) Ker se ta uredba med drugim uporablja za dejavnosti sodišč in drugih pravosodnih organov, bi lahko v pravu Unije ali pravu držav članic podrobneje določili dejanja obdelave in postopke obdelave v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani sodišč in drugih pravosodnih organov.
Pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem.
Omogočeno bi moralo biti, da se nadzor takih dejanj obdelave podatkov zaupa posebnim organom v okviru sodnega sistema države članice, ki naj bi zlasti zagotovili upoštevanje pravil te uredbe, izboljšali ozaveščenost delavcev v sodstvu glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe in obravnavali pritožbe v zvezi s takimi dejanji obdelave podatkov.

- = -

(26) Načela varstva podatkov bi se morala uporabljati za vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom.
Osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, bi bilo treba obravnavati kot informacije o določljivem posamezniku.
Pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, bi bilo treba upoštevati vsa sredstva – kot je na primer izločitev –, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika.
Da bi ugotovili, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave.
Načel varstva podatkov zato ne bi smeli uporabljati za anonimizirane informacije,in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv.
Ta uredba torej ne zadeva obdelave takšnih anonimiziranih informacij, vključno z informacijami v statistične ali raziskovalne namene.

- = -

(33) V fazi zbiranja podatkov pogosto ni mogoče v celoti opredeliti namena obdelave osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi zato morali imeti možnost, da dajo privolitev za nekatera znanstvenoraziskovalna področja, ob upoštevanju priznanih etičnih standardov znanstvenega raziskovanja.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali imeti možnost, da dajo privolitev le za nekatera raziskovalna področja ali dele raziskovalnih projektov v obsegu, ki ga dovoljuje predvideni namen.

- = -

(47) Zakoniti interesi upravljavca, tudi upravljavca, ki se mu osebni podatki lahko razkrijejo, ali tretje osebe lahko predstavljajo pravno podlago za obdelavo, če ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca.
Tak zakoniti interes lahko na primer obstaja, kadar obstaja zadevno in ustrezno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, na primer kadar je tak posameznik stranka upravljavca ali dela zanj.
V vsakem primeru bi bila za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen.
Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave.
Glede na to, da mora zakonodajalec z zakonom določiti pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov, ta pravna podlaga ne bi smela veljati za obdelavo s strani javnih organov pri izvajanju njihovih nalog.
Tudi obdelava osebnih podatkov, nujno potrebna za preprečevanje zlorab, pomeni zakoniti interes zadevnega upravljavca podatkov.
Obdelava osebnih podatkov za neposredno trženje se lahko šteje za opravljeno v zakonitem interesu.

- = -

(50) Obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi morala biti dovoljena le, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani.
V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Če je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, se lahko naloge in nameni, za katere bi se nadaljnja obdelava morala šteti za združljivo in zakonito, določijo in opredelijo s pravom Unije ali pravom držav članic.
Nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi morala veljati za združljivo zakonito dejanje obdelave.
Pravna podlaga, ki se za obdelavo osebnih podatkov določi s pravom Unije ali pravom držav članic, je lahko tudi pravna podlaga za nadaljnjo obdelavo.
Za ugotovitev, ali je namen nadaljnje obdelave združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi moral upravljavec, potem ko je izpolnil vse zahteve glede zakonitosti prvotne obdelave, med drugim upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni in nameni načrtovane nadaljnje obdelave; okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave.

- = -

(51) Posebno varstvo si zaslužijo osebni podatki, ki so po svoji naravi posebej občutljivi z vidika temeljnih pravic in svoboščin, saj bi lahko okoliščine njihove obdelave resno ogrozile temeljne pravice in svoboščine.
Ti osebni podatki bi morali vključevati osebne podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, pri čemer uporaba pojma „rasno poreklo“ v tej uredbi ne pomeni, da Unija priznava teorije, ki poskušajo dokazati obstoj različnih človeških ras.
Obdelava fotografij se ne bi smela sistematično šteti za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, saj spadajo v opredelitev biometričnih podatkov le, kadar so obdelane s posebnimi tehničnimi sredstvi, ki omogočajo edinstveno identifikacijo ali avtentikacijo posameznika.
Takšni osebni podatki se ne bi smeli obdelovati, razen če je obdelava dovoljena v posebnih primerih iz te uredbe, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko v pravu držav članic opredelijo posebne določbe o varstvu podatkov, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe zaradi izpolnjevanja pravne obveznosti ali zaradi izvajanja naloge v javnem interesu ali izvajanja javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
Poleg posebnih zahtev za takšno obdelavo bi morala veljati splošna načela in druga pravila iz te uredbe, zlasti glede pogojev zakonite obdelave.
Izrecno bi morala biti določena odstopanja od splošne prepovedi obdelave takšnih posebnih vrst osebnih podatkov, med drugim kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, da izrecno privolitev, ali glede posebnih potreb, zlasti kadar se obdelava izvaja v okviru zakonitih dejavnosti nekaterih združenj ali ustanov, katerih namen je omogočiti uresničevanje temeljnih svoboščin.

- = -

(53) Posebne vrste osebnih podatkov, ki potrebujejo višjo zaščito, bi se lahko obdelovale v namene, povezane z zdravjem, le kadar je to potrebno za doseganje teh namenov v korist posameznikov in družbe kot celote, zlasti v okviru upravljanja storitev in sistemov zdravstvenega ali socialnega varstva, vključno z obdelavo takšnih podatkov s strani uprave in osrednjih nacionalnih zdravstvenih organov zaradi nadzora kakovosti, upravljanja informacij ter splošnega nacionalnega in lokalnega nadzora sistema zdravstvenega ali socialnega varstva, ter zagotavljanja neprekinjenosti zdravstvenega ali socialnega varstva in čezmejnega zdravstvenega varstva ali zaradi zdravstvene varnosti, spremljanja in opozarjanja ali v namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene na podlagi prava Unije ali prava držav članic, ki mora izpolnjevati cilj javnega interesa, pa tudi v okviru študij v javnem interesu, ki se izvajajo na področju javnega zdravja.
Zato bi bilo treba v tej uredbi ob upoštevanju posebnih potreb določiti usklajene pogoje za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov v zvezi z zdravjem, zlasti kadar take podatke v določene namene v zvezi z zdravjem obdelujejo osebe, za katere velja pravna obveznost varovanja poklicne skrivnosti.
V pravu Unije ali pravu držav članic bi bilo treba določiti posebne in ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in osebnih podatkov posameznikov.
Države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo dodatne pogoje, tudi omejitve, glede obdelave genetskih podatkov, biometričnih podatkov ali podatkov o zdravstvenem stanju.
To pa ne bi smelo ovirati prostega pretoka osebnih podatkov v Uniji, kadar ti pogoji veljajo za čezmejno obdelavo takih podatkov.

- = -

(60) Načeli poštene in pregledne obdelave zahtevata, da je treba posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvestiti o obstoju dejanja obdelave in njegovih namenih.
Upravljavec bi moral posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse dodatne informacije, potrebne za zagotavljanje poštene in pregledne obdelave ob upoštevanju specifičnih okoliščin in okvira obdelave osebnih podatkov.
Poleg tega bi moral biti ta posameznik obveščen o obstoju oblikovanja profilov in njegovih posledicah.
Kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi ga bilo treba obvestiti tudi o tem, ali je dolžan predložiti osebne podatke, in o posledicah, kadar takih podatkov ne predloži.
Te informacije se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se na jasno razviden, razumljiv in berljiv način zagotovi smiseln pregled načrtovane obdelave.
Kadar so ikone navedene v elektronski obliki, bi morale biti strojno berljive.

- = -

(62) Vendar pa uvedba obveznosti zagotavljanja informacij ni nujna, kadar ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, informacije že na voljo ali kadar je shranjevanje ali razkritje osebnih podatkov izrecno določeno z zakonom ali kadar bi se zagotavljanje informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, izkazalo za nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor.
Primer, ko je zagotavljanje nemogoče ali bi vključevalo nesorazmeren napor, bi lahko zlasti bil, kadar se obdelava izvaja za namene arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene.
V zvezi s tem bi se morali upoštevati število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, starost podatkov in vsi sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi.

- = -

(66) Za učinkovitejše uresničevanje pravice do pozabe v spletnem okolju bi bilo treba pravico do izbrisa razširiti tako, da bi zahtevali, da upravljavec, ki je osebne podatke objavil, sprejme razumne, tudi tehnične, ukrepe, da obvesti upravljavce, ki take osebne podatke obdelujejo, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahteval izbris vseh povezav do teh osebnih podatkov ali kopij teh osebnih podatkov.
Pri tem bi moral upravljavec ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in sredstev, ki jih ima na voljo, vključno s tehničnimi ukrepi, sprejeti razumne ukrepe, da bi upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvestil o zahtevi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

- = -

(74) Uvesti bi bilo treba pristojnost in odgovornost upravljavca glede vsake obdelave osebnih podatkov, ki jo izvede upravljavec ali je izvedena v njegovem imenu.
Upravljavec bi moral zlasti izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe ter biti zmožen dokazati skladnost dejavnosti obdelave s to direktivo, vključno z učinkovitostjo ukrepov.
Ti ukrepi bi morali upoštevati naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave ter tveganje za pravice in svoboščine posameznikov.

- = -

(78) Zaradi varstva pravic in svoboščin posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov je treba sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da bi zagotovili izpolnitev zahtev iz te uredbe.
Da bi upravljavec lahko dokazal skladnost s to direktivo, bi moral sprejeti notranjo ureditev in izvesti ukrepe, ki spoštujejo zlasti načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov.
Ti ukrepi bi med drugim lahko vključevali minimizacijo obdelave osebnih podatkov, čimprejšnjo psevdonimizacijo osebnih podatkov, preglednost pri nalogah in obdelavi osebnih podatkov, omogočanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, da spremljajo obdelavo podatkov, in omogočanje upravljavcu, da vzpostavi in izboljša varnostne ukrepe.
Pri razvoju, oblikovanju, izboru in uporabi aplikacij, storitev in produktov, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov ali ki pri opravljanju svoje funkcije obdelujejo osebne podatke, bi bilo treba proizvajalce produktov, storitev in aplikacij spodbujati, da pri razvoju in oblikovanju takih produktov, storitev in aplikacij upoštevajo pravico do varstva podatkov ter ob ustreznem upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, zagotovijo, da so upravljavci in obdelovalci zmožni izpolnjevati svoje obveznosti varstva podatkov.
Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov bi morali biti upoštevani tudi pri javnih razpisih.

- = -

(80) Kadar upravljavec ali obdelovalec, ki nima sedeža v Uniji, obdeluje osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, ter se dejavnosti obdelave upravljavca ali obdelovalca nanašajo na nudenje blaga ali storitev takim posameznikom v Uniji, ne glede na to, ali je potrebno plačilo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na spremljanje njihovega vedenja, kolikor njihovo vedenje poteka v Uniji, bi moral upravljavec ali obdelovalec imenovati predstavnika, razen če je obdelava občasna, ne vključuje obsežne obdelave posebnih vrst osebnih podatkov ali obdelave osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ter ob upoštevanju njene narave, okoliščin, obsega in namenov ni verjetno, da bi pomenila tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, ali če je upravljavec ali obdelovalec javni organ ali telo.
Predstavnik bi moral delovati v imenu upravljavca ali obdelovalca, nanj pa se lahko obrne kateri koli nadzorni organ.
Predstavnik bi moral biti izrecno imenovan s pisnim pooblastilom upravljavca ali obdelovalca, da lahko deluje v njegovem imenu v zvezi z njegovimi obveznostmi v skladu s to uredbo.
Imenovanje takega predstavnika ne vpliva na pristojnost ali odgovornost upravljavca ali obdelovalca v skladu s to uredbo.
Tak predstavnik bi moral opravljati svoje naloge v skladu s pooblastilom, ki mu ga podeli upravljavec ali obdelovalec, vključno s sodelovanjem s pristojnimi nadzornimi organi v zvezi s katerim koli dejanjem, sprejetim za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.
Za imenovanega predstavnika bi morali v primeru neskladnosti upravljavca ali obdelovalca veljati izvršilni postopki.

- = -

(81) Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe v zvezi z obdelavo, ki jo opravi obdelovalec v imenu upravljavca, bi moral upravljavec dejavnosti obdelave zaupati samo tistim obdelovalcem, ki zagotavljajo zadostna jamstva, zlasti v smislu strokovnega znanja, zanesljivosti in virov za izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo izpolnili zahteve iz te uredbe, vključno za varnost obdelave.
Zavezanost obdelovalca k odobrenemu kodeksu ravnanja ali odobrenemu mehanizmu potrjevanja se lahko uporabi kot dokaz za izpolnjevanje obveznosti upravljavca.
Obdelavo s strani obdelovalca bi morala urejati pogodba ali drug pravni akt v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki bi določal obveznosti obdelovalca do upravljavca ter določal vsebino in trajanje obdelave, naravo in namene obdelave, vrsto osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ob upoštevanju posebnih nalog in odgovornosti obdelovalca v okviru obdelave, ki jo izvaja, in tveganje za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Upravljavec in obdelovalec se lahko odločita za uporabo individualne pogodbe ali standardnih pogodbenih določil, ki jih sprejme bodisi neposredno Komisija bodisi nadzorni organ v skladu z mehanizmom za skladnost, nato pa jih sprejme Komisija.
Po zaključku obdelave v imenu upravljavca bi moral obdelovalec v skladu z odločitvijo upravljavca vrniti ali izbrisati osebne podatke, razen v primeru zahteve za shranitev osebnih podatkov v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za obdelovalca.

- = -

(83) Za ohranitev varnosti in preprečitev obdelave, ki bi pomenila kršitev te uredbe, bi moral upravljavec ali obdelovalec oceniti tveganje, povezano z obdelavo, in izvesti ukrepe za ublažitev tega tveganja, na primer šifriranje.
Ti ukrepi bi morali zagotavljati ustrezno raven varnosti, vključno z zaupnostjo, ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja glede na tveganja in naravo osebnih podatkov, ki jih je treba varovati.
Pri oceni tveganja v zvezi z varstvom podatkov bi bilo treba pozornost posvetiti tveganjem, ki jih pomeni obdelava osebnih podatkov, kot so nenamerno ali nezakonito uničenje, izguba, sprememba, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kar lahko zlasti povzroči fizično, premoženjsko ali nepremoženjsko škodo.

- = -

(84) Za povečanje skladnosti s to uredbo, kadar bodo dejanja obdelave verjetno povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, bi moral biti upravljavec odgovoren za izvedbo ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, da bi ocenili predvsem izvor, naravo, posebnost in resnost tega tveganja.
Rezultat ocene bi bilo treba upoštevati pri določitvi ustreznih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da bi dokazali, da je obdelava osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
Kadar se na podlagi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov ugotovi, da dejanja obdelave predstavljajo veliko tveganje, ki ga upravljavec ne more ublažiti z ustreznimi ukrepi v smislu razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja, bi se bilo treba pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom.

- = -

(86) Upravljavec bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti o kršitvi varstva osebnih podatkov, kadar je verjetno, da bi ta kršitev varstva osebnih podatkov lahko povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznika, da bi se ta lahko ustrezno zavaroval.
Sporočilo bi moralo vsebovati opis narave kršitve varstva osebnih podatkov in priporočila za zadevnega posameznika za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali prejeti tako sporočilo, kakor hitro je to razumno mogoče in v tesnem sodelovanju z nadzornim organom ter ob upoštevanju smernic, ki jih je podal nadzorni organ ali drugi ustrezni organi, kot so organi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj.
Potreba po ublažitvi neposrednega tveganja nastanka škode bi na primer terjala takojšnjo sporočilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, potreba po izvajanju ustreznih ukrepov zoper nadaljnje ali podobne kršitve varnosti osebnih podatkov pa bi lahko upravičila daljši rok za sporočilo.

- = -

(87) Preveriti bi bilo treba, ali so bili izvedeni vsi ustrezni tehnološki zaščitni in organizacijski ukrepi, da bi takoj ugotovili, ali je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, ter o tem nemudoma obvestili nadzorni organ in posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Dejstvo, ali je bilo obvestilo poslano nemudoma, bi bilo treba ugotoviti ob upoštevanju zlasti narave in teže kršitve varstva osebnih podatkov ter njenih posledic in škodljivih učinkov za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Na podlagi takšnega obvestila lahko nadzorni organ ukrepa v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi, določenimi v tej uredbi.

- = -

(88) Pri določanju podrobnih pravil o obliki zapisa in postopkih, ki se uporabljajo za obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov, bi bilo treba ustrezno upoštevati okoliščine kršitve, vključno s tem, ali so bili osebni podatki zaščiteni z ustreznimi tehničnimi zaščitnimi ukrepi, ki učinkovito zmanjšujejo verjetnost zlorabe identitete ali drugih oblik zlorabe.
Poleg tega bi bilo treba pri takih pravilih in postopkih upoštevati zakoniti interes organov kazenskega pregona, kadar bi zgodnje razkritje lahko po nepotrebnem oviralo preiskavo okoliščin kršitve varstva osebnih podatkov.

- = -

(90) V takih primerih bi moral upravljavec pred obdelavo izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, da bi se ocenili posebna verjetnost in resnost velikega tveganja, pri čemer bi upoštevali naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave ter izvor tveganja.
Ta ocena učinka pa bi morala obsegati zlasti ukrepe, zaščitne ukrepe in mehanizme, ki so načrtovani za ublažitev tega tveganja, zagotavljanje varstva osebnih podatkov in dokazovanje skladnosti s to uredbo.

- = -

(98) Združenja ali druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, bi bilo treba spodbujati, da v okviru omejitev iz te uredbe in ob upoštevanju posebnih značilnosti obdelave, ki se izvaja na nekaterih področjih, ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij, pripravijo kodekse ravnanja za pospeševanje učinkovite uporabe te uredbe.
S takimi kodeksi ravnanja bi lahko določili obveznosti upravljavcev in obdelovalcev ob upoštevanju tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, ki bo verjetno izhajalo iz obdelave.

- = -

(99) Pri oblikovanju kodeksov ravnanja ali pri njihovem spreminjanju ali razširjanju bi se morala združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, posvetovati z zadevnimi deležniki, po možnosti tudi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ter upoštevati prejete prispevke in izražena stališča v odziv na taka posvetovanja.

- = -

(104) Komisija bi morala v skladu s temeljnimi vrednotami, na katerih temelji Unija, zlasti z varstvom človekovih pravic, v svoji oceni tretje države ali ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi upoštevati, v kolikšni meri posamezna tretja država spoštuje načelo pravne države, dostop do pravnega varstva, pa tudi mednarodna pravila in standarde na področju človekovih pravic ter svojo splošno in področno zakonodajo, med drugim zakonodajo na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti ter javnega reda in kazenskega prava.
Pri sprejetju sklepa o ustreznosti glede ozemlja ali določenega sektorja v tretji državi bi bilo treba upoštevati jasna in objektivna merila, kot so posebne dejavnosti obdelave ter področje uporabe veljavnih pravnih standardov in veljavne zakonodaje v tretji državi.
Tretja država bi morala nuditi jamstva, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva, ki je v osnovi enakovredna tisti, zagotovljeni v Uniji, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo v enem ali več določenih sektorjih.
Zlasti bi morala zagotavljati učinkovit neodvisen nadzor varstva podatkov ter mehanizme sodelovanja z organi za varstvo podatkov držav članic, posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pa bi morali imeti učinkovite in izvršljive pravice ter dostop do učinkovitega upravnega in sodnega varstva.

- = -

(105) Poleg mednarodnih zavez, ki jih sprejme tretja država ali mednarodna organizacija, bi morala Komisija upoštevati tudi obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja tretje države ali mednarodne organizacije v večstranskih ali regionalnih sistemih, zlasti v povezavi z varstvom osebnih podatkov, ter izvajanje takih obveznosti.
upoštevati bi bilo treba zlasti pristop tretje države h Konvenciji Sveta Evrope z dne 28.
januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in Dodatnemu protokolu h Konvenciji.
Pri oceni ravni varstva v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah bi se Komisija morala posvetovati z odborom.

- = -

(106) Komisija bi morala spremljati delovanje sklepov o ravni varstva v tretji državi, na ozemlju ali v določenem sektorju v tretji državi ali mednarodni organizaciji, in spremljati delovanje odločitev, sprejetih na podlagi člena 25(6) ali člena 26(4) Direktive 95/46/ES.
V svojih sklepih o ustreznosti bi morala Komisija zagotoviti mehanizem za redno pregledovanje njihovega delovanja.
Te redne preglede bi bilo treba izvajati v posvetovanju z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo ter hkrati upoštevati vsa ustrezna dogajanja v tretji državi ali mednarodni organizaciji.
Komisija bi morala za namene spremljanja in izvajanja rednih pregledov upoštevati stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta in Sveta ter drugih ustreznih organov in virov.
Komisija bi morala v razumnem roku oceniti delovanje navedenih sklepov in o zadevnih ugotovitvah poročati odboru v smislu Uredbe (EU) št. 182/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12), kakor je ustanovljen s to uredbo, Evropskemu parlamentu in Svetu.

- = -

(107) Komisija lahko ugotovi, da tretja država, ozemlje ali določen sektor v tretji državi ali mednarodna organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva podatkov.
Posledično bi se moral prenos osebnih podatkov v to tretjo državo ali mednarodno organizacijo prepovedati, razen če so izpolnjene zahteve iz te uredbe v zvezi s prenosi ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z zavezujočimi poslovnimi pravili in odstopanji za posebne primere.
V takem primeru bi moralo biti predvideno posvetovanje med Komisijo in takimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.
Komisija bi morala tretjo državo ali mednarodno organizacijo pravočasno obvestiti o zadevnih razlogih in z njo začeti posvetovanja za izboljšanje stanja.

- = -

(111) Predvidena bi morala biti možnost prenosov v določenih okoliščinah, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dal svojo izrecno privolitev, kadar je prenos občasen in potreben zaradi pogodbe ali pravnega zahtevka, ne glede na to, ali gre za sodni postopek ali upravni ali kateri koli izvensodni postopek, vključno s postopki pred regulativnimi organi.
Možnost prenosov bi morala biti predvidena tudi, kadar to zahtevajo pomembni razlogi v javnem interesu, določeni s pravom Unije ali pravom držav članic, ali kadar je prenos izveden iz registra, vzpostavljenega z zakonom in namenjenega vpogledu javnosti ali oseb z zakonitim interesom.
V slednjem primeru tak prenos ne bi smel vključevati celotnih osebnih podatkov ali celotnih vrst podatkov, ki jih vsebuje register, in kadar je register namenjen vpogledu oseb, ki imajo zakoniti interes, bi bilo treba prenos opraviti samo na zahtevo teh oseb ali če bodo te osebe uporabniki, pri čemer je treba v celoti upoštevati interese in temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

- = -

(113) Prenosi, ki jih je mogoče obravnavati kot neponavljajoče in se nanašajo le na omejeno število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi lahko bili mogoči tudi zaradi nujnih zakonitih interesov upravljavca, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in če je upravljavec ocenil vse okoliščine, povezane s prenosom podatkov.
Upravljavec bi moral posebno pozornost nameniti naravi osebnih podatkov, namenu in trajanju predlaganega dejanja ali dejanj obdelave ter razmeram v državi izvora, tretji državi in končni namembni državi in določiti ustrezno zaščito za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov.
Taki prenosi naj bi bili mogoči le v preostalih primerih, kadar ni mogoče uporabiti nobenih drugih podlag za prenos.
Pri obdelavi v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi bilo treba upoštevati legitimna pričakovanja družbe po obsežnejšem znanju.
Upravljavec bi moral o prenosu obvestiti nadzorni organ in posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

- = -

(124) Kadar obdelava osebnih podatkov poteka v okviru dejavnosti sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji in ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici ali kadar obdelava, ki poteka v okviru dejavnosti edinega sedeža upravljavca ali obdelovalca v Uniji, znatno vpliva oziroma bi lahko znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici, bi moral nadzorni organ za glavni sedež upravljavca ali obdelovalca ali za edini sedež upravljavca ali obdelovalca delovati kot vodilni organ.
Sodelovati bi moral z drugimi zadevnimi organi, ker ima upravljavec ali obdelovalec sedež na ozemlju njihove države članice, ker obdelava znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki in ki prebivajo na njihovem ozemlju, ali ker je bila pri njih vložena pritožba. Četudi je pritožbo vložil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki ne prebiva v zadevni državi članici, bi moral biti nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, tudi zadevni nadzorni organ.
Odbor bi moral imeti možnost, da v okviru svojih nalog izdajanja smernic za vsako vprašanje v zvezi z uporabo te uredbe izda smernice zlasti glede meril, ki jih je treba upoštevati, da se ugotovi, ali zadevna obdelava znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v več kot eni državi članici, in glede tega, kaj so ustrezni in utemeljeni razlogi za ugovor.

- = -

(127) Vsak nadzorni organ, ki ne deluje kot vodilni nadzorni organ, bi moral biti pristojen za obravnavanje lokalnih zadev, kadar ima upravljavec ali obdelovalec sedež v več kot eni državi članici, vsebina določene obdelave pa se nanaša le na obdelavo v eni državi članici in vključuje le posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, iz te države članice, na primer, kadar se vsebina nanaša na obdelavo osebnih podatkov o zaposlenih v okviru zaposlitve v posamezni državi članici.
V takih primerih bi moral nadzorni organ o tem brez odlašanja obvestiti vodilni nadzorni organ.
Vodilni nadzorni organ bi moral, potem ko je obveščen, odločiti, ali bo zadevo obravnaval v skladu z določbami o sodelovanju med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi (v nadaljnjem besedilu: mehanizem vse na enem mestu), oziroma ali bi moral zadevo na lokalni ravni obravnavati nadzorni organ, ki ga je o tem obvestil.
Vodilni nadzorni organ bi moral pri odločanju o tem, ali bo zadevo obravnaval, upoštevati, ali ima upravljavec ali obdelovalec sedež v državi članici nadzornega organa, ki ga je o tem obvestil, da bi zagotovili učinkovito izvrševanje odločitve do upravljavca ali obdelovalca.
Kadar vodilni nadzorni organ odloči, da bo zadevo obravnaval, bi moral nadzorni organ, ki ga je o tem obvestil, imeti možnost predložiti osnutek odločitve, ki bi ga moral vodilni nadzorni organ v največji meri upoštevati pri pripravi svojega osnutka odločitve v okviru tega mehanizma vse na enem mestu.

- = -

(129) Za zagotovitev doslednega spremljanja in izvajanja te uredbe v vsej Uniji bi morali biti naloge in učinkovita pooblastila nadzornih organov v vseh državah članicah enaki, vključno s pooblastili za preiskovanje, popravljalnimi pooblastili in sankcijami ter pooblastili v zvezi z dovoljenji in svetovalnimi pristojnostmi, zlasti v primerih pritožb posameznikov, hkrati pa ne bi smeli vplivati na pooblastila organov, pristojnih za pregon v skladu s pravom držav članic, da sodne organe opozorijo na kršitve te uredbe in sodelujejo v sodnih postopkih.
Taka pooblastila bi morala vključevati tudi pooblastilo za uvedbo začasne ali dokončne omejitve ali prepoved obdelave.
Države članice lahko določijo še druge naloge, povezane z varstvom osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
Pooblastila nadzornih organov bi bilo treba izvajati nepristransko, pravično in v razumnem roku v skladu z ustreznimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v pravu Unije in pravu držav članic.
Zlasti bi moral biti vsak ukrep ustrezen, potreben in sorazmeren, da se zagotovi skladnost s to uredbo, pri tem pa se upoštevajo okoliščine posameznega primera, spoštuje pravica vsake osebe, da izrazi svoje mnenje, preden se sprejme kakršen koli posamezen ukrep, ki bi imel zanjo negativne posledice, ter preprečijo nepotrebni stroški in pretirane nevšečnosti za vpletene osebe.
Preiskovalna pooblastila glede dostopa v prostore bi bilo treba izvajati v skladu s posebnimi zahtevami postopkovnega prava držav članic, kot je na primer zahteva pridobitve predhodnega sodnega dovoljenja.
Vsak pravno zavezujoč ukrep nadzornega organa bi moral biti v pisni obliki, jasen in nedvoumen, v njem pa bi morala biti navedena nadzorni organ, ki je ukrep izdal, in datum izdaje ukrepa, podpisati bi ga moral vodja ali član nadzornega organa, ki ga ta pooblasti, vsebovati bi moral razloge za ukrep ter sklic na pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
To ne bi smelo izključevati dodatnih zahtev v skladu s postopkovnim pravom držav članic.
Sprejetje pravno zavezujoče odločitve pomeni, da je lahko v državi članici nadzornega organa, ki jo je sprejel, predmet sodne presoje.

- = -

(130) Kadar nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, ni vodilni nadzorni organ, bi moral vodilni nadzorni organ z njim tesno sodelovati v skladu z določbami o sodelovanju in skladnosti iz te uredbe.
V takih primerih bi moral vodilni nadzorni organ pri sprejemanju ukrepov, katerih namen je doseči pravne učinke, vključno z upravnimi globami, kar najbolj upoštevati mnenje nadzornega organa, pri katerem je bila vložena pritožba in ki bi moral ostati pristojen organ za izvedbo morebitnih preiskav na ozemlju njegove države članice v povezavi s pristojnim nadzornim organom.

- = -

(131) Kadar bi moral drug nadzorni organ delovati kot vodilni nadzorni organ za dejavnosti obdelave s strani upravljavca ali obdelovalca, vendar konkretna vsebina pritožbe ali morebitne kršitve zadeva zgolj dejavnosti obdelave s strani upravljavca ali obdelovalca v državi članici, v kateri je bila vložena pritožba ali odkrita morebitna kršitev, vsebina pa ne vpliva znatno oziroma ni verjetno, da bi znatno vplivala na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v drugih državah članicah, bi si moral nadzorni organ, ki prejme pritožbo ali odkrije primere, pri katerih bi lahko šlo za kršitev te uredbe, oziroma je o njih kako drugače obveščen, prizadevati za sporazumno rešitev z upravljavcem, če se to izkaže za neuspešno, pa izvajati vsa svoja pooblastila.
To bi moralo vključevati: posebno obdelavo, ki se izvaja na ozemlju države članice nadzornega organa ali v zvezi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na ozemlju zadevne države članice; obdelavo, ki se izvaja v okviru ponudbe blaga ali storitev, posebej namenjene posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, na ozemlju države članice nadzornega organa; ali obdelavo, ki jo je treba oceniti ob upoštevanju ustreznih pravnih obveznosti v skladu s pravom držav članic.

- = -

(146) Upravljavec ali obdelovalec bi moral povrniti vso škodo, ki jo oseba lahko utrpi zaradi obdelave, ki krši to uredbo.
Upravljavec ali obdelovalec bi moral biti oproščen odgovornosti, če dokaže, da ni v nobenem primeru odgovoren za škodo.
Pojem škode bi bilo treba razlagati široko ob upoštevanju sodne prakse Sodišča na način, ki, v celoti odraža cilje te uredbe.
To je brez poseganja v kakršne koli odškodninske zahtevke, ki izhajajo iz kršitve drugih pravil prava Unije ali prava države članice.
Obdelava, ki krši to uredbo, vključuje tudi obdelavo, ki krši delegirane in izvedbene akte, sprejete v skladu s to uredbo, in pravo države članice, ki natančneje določa pravila te uredbe.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali prejeti celotno in učinkovito odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli.
Kadar so upravljavci ali obdelovalci vključeni v isto obdelavo, bi moral biti vsak upravljavec ali obdelovalec odgovoren za celotno škodo.
Kadar pa so upravljavci ali obdelovalci združeni v isti sodni postopek v skladu s pravom države članice, se lahko odškodnina porazdeli v skladu z odgovornostjo vsakega upravljavca ali obdelovalca za škodo, ki je bila povzročena zaradi obdelave, če je zagotovljeno, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki je škodo utrpel, prejme celotno in učinkovito odškodnino.
Vsak upravljavec ali obdelovalec, ki je plačal celotno odškodnino, lahko naknadno začne postopek za povrnitev stroškov zoper druge upravljavce ali obdelovalce, vključene v isto obdelavo.

- = -

(148) Da bi okrepili izvrševanje pravil te uredbe, bi bilo treba poleg ustreznih ukrepov, ki jih v skladu s to uredbo naloži nadzorni organ, ali namesto njih za vsako kršitev uredbe uvesti kazni, vključno z upravnimi globami.
V primeru manjših kršitev ali v primeru, ko bi globa, ki bi bila verjetno naložena, predstavljala nesorazmerno breme za fizično osebo, se lahko namesto globe izreče opomin.
Vsekakor pa bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, težo in trajanje kršitve, namernost kršitve, sprejete ukrepe za ublažitev utrpljene škode, stopnjo odgovornosti ali morebitne pomembne predhodne kršitve, način, kako se je s kršitvijo seznanil nadzorni organ, skladnost z ukrepi, odrejenimi zoper upravljavca ali obdelovalca, zavezanost h kodeksu ravnanja in morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike.
Za uvedbo kazni, vključno z upravnimi globami, bi morali veljati ustrezni postopkovni zaščitni ukrepi v skladu s splošnimi načeli prava Unije in Listine, vključno z učinkovitim sodnim varstvom in ustreznimi postopki.

- = -

(150) Za okrepitev in uskladitev upravnih kazni za kršitve te uredbe bi moral imeti vsak nadzorni organ pooblastila za naložitev upravnih glob.
Ta uredba bi morala navajati kršitve, zgornjo mejo in merila za določanje s tem povezanih upravnih glob, ki bi jih moral v vsakem posameznem primeru določiti pristojni nadzorni organ ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin v določeni situaciji ter zlasti narave, teže in trajanja kršitve ter njenih posledic in sprejetih ukrepov za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe in za preprečitev ali ublažitev posledic kršitve.
Kadar se upravne globe naložijo podjetjem, bi se podjetje v te namene moralo razumeti kot podjetje v skladu s členoma 101 in 102 PDEU.
Kadar se upravne globe naložijo osebam, ki niso podjetje, bi moral nadzorni organ pri določanju ustreznega zneska globe upoštevati splošno raven dohodka v državi članici in ekonomski položaj osebe.
Mehanizem za skladnost se lahko uporabi tudi za spodbujanje dosledne uporabe upravnih glob.
Države članice bi morale določiti, ali bi se morale upravne globe uporabljati tudi za javne organe in v kakšnem obsegu.
Naložitev upravne globe ali izdaja opozorila ne vpliva na uporabo drugih pooblastil nadzornih organov ali drugih kazni v skladu s to uredbo.

- = -

(151) Pravna sistema na Danskem in v Estoniji ne dovoljujeta upravnih glob, kakor so določene v tej uredbi.
Pravila o upravnih globah se lahko uporabljajo na tak način, da na Danskem globo naložijo pristojna nacionalna sodišča kot kazensko sankcijo, v Estoniji pa jo nadzorni organi naložijo v okviru prekrškovnega postopka, pod pogojem, da se s takšno uporabo pravil v teh državah članicah zagotovi enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi.
Pristojna nacionalna sodišča bi zato morala upoštevati priporočilo nadzornega organa, ki je sprožil postopek za naložitev globe.
V vsakem primeru pa bi morale globe biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

- = -

(153) Pravo držav članic bi moralo pravila, ki urejajo svobodo izražanja in obveščanja, vključno z novinarskim, akademskim, umetniškim in/ali književnim izražanjem, usklajevati s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja zgolj v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali literarnega izražanja, bi se morala uporabiti odstopanja ali izjeme od nekaterih določb te uredbe, če je to potrebno za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s pravico do svobode izražanja in obveščanja, kakor je določena v členu 11 Listine.
To bi moralo veljati zlasti za obdelavo osebnih podatkov na avdiovizualnem področju ter v arhivih novic in medijskih arhivih.
Zato bi morale države članice sprejeti zakonodajne ukrepe, v katerih bi bile določene izjeme in odstopanja, potrebna za uravnoteženje teh temeljnih pravic.
Države članice bi morale take izjeme in odstopanja sprejeti glede splošnih načel, pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavca in obdelovalca, prenosa osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, neodvisnih nadzornih organov, sodelovanja in skladnosti ter posebnih primerov obdelave podatkov.
Kadar se take izjeme ali odstopanja po državah članicah razlikujejo, bi se moralo uporabiti pravo države članice, ki velja za upravljavca.
Za upoštevanje pomena pravice do svobode izražanja v vsaki demokratični družbi je treba pojme, povezane s to svobodo, kot je na primer novinarstvo, razlagati v širokem smislu.

- = -

(154) Ta uredba omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov pri uporabi določb iz te uredbe.
Dostop javnosti do uradnih dokumentov se lahko šteje, da je v javnem interesu.
Osebne podatke v dokumentih, s katerimi razpolaga javni organ ali telo, bi moral ta organ ali telo imeti možnost javno razkriti, če je to v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za ta javni organ ali telo.
S tovrstno zakonodajo bi bilo treba dostop javnosti do uradnih dokumentov in ponovno uporabo informacij javnega sektorja uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov, zato so v njej lahko določene potrebne uskladitve s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
Sklicevanje na javne organe in telesa v tem okviru bi moralo vključevati vse organe ali druga telesa, zajeta s pravom držav članic o dostopu javnosti do dokumentov.
Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) ne obravnava in na noben način ne vpliva na stopnjo varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo določata pravo Unije in pravo držav članic, ter zlasti ne spreminja obveznosti in pravic iz te uredbe.
Navedena direktiva se zlasti ne bi smela uporabljati za dokumente, do katerih ni dostopa ali do katerih režimi dostopa omejujejo dostop zaradi varstva osebnih podatkov, ter dele dokumentov, do katerih ti režimi dovoljujejo dostop, vendar vsebujejo osebne podatke, katerih ponovna uporaba je z zakonom opredeljena kot nezdružljiva s pravom o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

- = -

(156) Pri obdelavi osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene bi bilo treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s to uredbo.
S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti, da se sprejmejo tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi zlasti spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov.
Nadaljnja obdelava osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene se opravi, kadar je upravljavec ocenil izvedljivost uresničitve teh namenov z obdelavo osebnih podatkov, ki ne omogočajo ali ne omogočajo več identifikacije posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pod pogojem, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi (kot je, na primer, psevdonimizacija osebnih podatkov).
Države članice bi morale zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za obdelavo osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene.
Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da pri obdelavi osebnih podatkov v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene pod določenimi pogoji in ob zagotovitvi ustreznih zaščitnih ukrepov za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, določijo natančnejšo ureditev in odstopanja v zvezi z zahtevami po informacijah ter pravice do popravka, do izbrisa, do pozabe, do omejitve obdelave, do prenosljivosti podatkov in do ugovora.
Zadevni pogoji in zaščitni ukrepi lahko zahtevajo posebne postopke za uresničevanje navedenih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če je to ustrezno glede na namene specifične obdelave, ter tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi bi čim bolj zmanjšali obdelavo osebnih podatkov zaradi spoštovanja načel sorazmernosti in potrebnosti.
Pri obdelavi osebnih podatkov v znanstvene namene bi bilo treba upoštevati tudi drugo zadevno zakonodajo, denimo o kliničnem preskušanju.

- = -

(158) Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v namene arhiviranja, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da se ta uredba ne bi smela uporabljati za umrle osebe.
Javni organi oziroma javna ali zasebna telesa, ki vodijo evidence v javnem interesu, bi morali biti službe, ki imajo v skladu s pravom Unije ali pravom držav članic pravno obveznost, da pridobijo, ohranijo, ocenijo, uredijo, opišejo, sporočajo, spodbujajo in razširjajo evidence, ki so trajnega pomena za splošen javni interes, ter zagotavljajo dostop do njih.
Državam članicam bi bilo treba tudi dovoliti, da določijo, da se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo v namene arhiviranja, da se na primer zagotovijo specifične informacije v zvezi s političnim obnašanjem v nekdanjih totalitarnih državnih režimih, genocidom, hudodelstvom zoper človečnost, zlasti holokavstom, ali vojnimi zločini.

- = -

(159) Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene.
Za namene te uredbe bi bilo treba obdelavo osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene razlagati široko, tako da vključuje tudi na primer tehnološki razvoj, predstavitvene dejavnosti, temeljne raziskave, uporabne raziskave in zasebno financirane raziskave.
Poleg tega bi bilo treba upoštevati cilj Unije iz člena 179(1) PDEU glede oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora.
Znanstveno-raziskovalni nameni bi morali zajemati tudi študije, izvedene v javnem interesu na področju javnega zdravja.
Da bi upoštevali posebnosti obdelave osebnih podatkov v znanstveno-raziskovalne namene, bi morali veljati posebni pogoji, zlasti v zvezi z objavo ali drugim razkritjem osebnih podatkov v okviru znanstveno-raziskovalnih namenov. Če so na podlagi rezultatov znanstvenih raziskav, zlasti na področju zdravja, potrebni nadaljnji ukrepi v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi se v zvezi s takšnimi ukrepi morala uporabljati splošna pravila iz te uredbe.

- = -

(160) Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov v zgodovinskoraziskovalne namene.
To bi moralo zajemati tudi zgodovinske raziskave in raziskave v genealoške namene, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da se ta uredba ne bi smela uporabljati za umrle osebe.

- = -

dal 2004 diritto e informatica